O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 14 (od skupaj 14)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄24

Pišimo po domače, kadar je mogoče

mag. Aleksandra Belšak, 16.6.2005

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 24/2005Tujke so besede, prevzete iz tujih jezikov. Poznamo besede tujega izvora, ki jih delno prilagajamo maternemu jeziku, in citatne besede, ki popolnoma ohranjajo svojo izvirno obliko. Najpogosteje besede tujega izvora (obravnavala bom občne besede) prilagajamo glasovnim zakonitostim slovenskega jezika ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄23

Uporaba jezikovnih priročnikov

mag. Aleksandra Belšak, 9.6.2005

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 23/2005K razmišljanju o rabi slovenskih jezikovnih priročnikov me je vzpodbudilo jezikovno vprašanje o stopnjevanju pridevnikov lahek in težek, in sicer zaradi stopnjevanih oblik laže in teže (ki sta bili rabljeni pridevniško ob samostalniku). SP iz 2003 jasno razločuje pridevnik lahek, lahka, lahko od (po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄17-18

Pogovorni frazemi v javnih besedilih (3)

mag. Aleksandra Belšak, 28.4.2005

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 17-18/2005Približevanje bralcem z značilnostmi neknjižnega pogovornega jezika je v oglaševalskih besedilih sprejemljivo in pričakovano ? takšna besedila so ekspresivna in zato učinkovitejša. Pogostejše neknjižne besede in pogovorni frazemi v informativnih člankih povzročijo izgubo nevtralnosti in tistih lastn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄14-15

Vdor pogovornih značilnosti v knjižni jezik (2.)

mag. Aleksandra Belšak, 14.4.2005

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 14-15/2005Vpliv na jezikovno normo zaradi pogoste rabe neknjižnega jezikovnega inventarja v uradnih in javnih govornih položajih je močnejši, odkar so se pojavili nedržavni mediji. Kot je pisala tudi magistrica Tina Verovnik, je dejavnikov, ki povečujejo rabo neknjižnih zvrsti v javnih govornih položajih, vel...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄12

Vdor značilnosti govorjenega jezika v knjižni jezik

mag. Aleksandra Belšak, 1.4.2005

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 12/2005Pisno sporočanje je zaradi trajnosti besedila zahtevnejše od ustnega sporočanja, zato se pisec, ki se tega zaveda, lahko počuti kot ujetnik v ječi svoje jezikovne (ne)zmožnosti. Prehajanje jezikovnih značilnosti govorjenega splošno pogovornega ali nižje pogovornega jezika v uradna, strokovna in publ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄6

Besedne zveze

mag. Aleksandra Belšak, 17.2.2005

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 6/2005Ena izmed zanimivih ugotovitev jezikoslovcev izpred stopetdesetih let je, da je za obstoj jezika nujno ohranjati oblikoslovne značilnosti slovenščine - če bi se izgubile končnice (pri sklanjanju, spreganju, stopnjevanju, ujemanju med osebkom in povedkom, povedkom in predmetom), bi bilo preživetje sl...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄5

Svojilni in vrstni pridevnik - sredstvo ločevanja splošne (skupinske) pripadnosti ter pripadnosti

mag. Aleksandra Belšak, 10.2.2005

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 5/2005Vrstni pridevniki se od svojilnih razlikujejo po končnici in pomenu, kajti vrstni označujejo splošno pripadnost (npr. osebi, živali ali stvári ne glede na spol) ali vrsto nečesa (kažejo na snov, iz katere je stvar). Najpogosteje jih prepoznamo po končnicah -ski, -ški, -nji (pa tudi -ji, -ši, -en/-en...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄2

Vezljivost glagola in predmeta v daljših povedih

mag. Aleksandra Belšak, 20.1.2005

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 2/2005Nekatere daljše povedi izgubijo slovnično povezavo med glagoli in predmeti zaradi neustreznega sklona, s katerim se veže posamezni glagol. Včasih se razrahlja tudi vez med stavki v daljši povedi (npr. pri naštevanju alinej), ki zaradi tega postane nerazumljiva ali vsaj slovnično neustrezna. Oglejmo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄1

Jezikovna pragmatika v jeziku medijev

mag. Aleksandra Belšak, 13.1.2005

Kultura in umetnost, Javno obveščanje

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 1/2005Jezikovni kotiček je namenjen pretežno vprašanjem strokovnega jezika, vendar se želim dotakniti jezika v medijih, ker menim, da najmočneje vpliva na dejansko pisno in govorno sporazumevanje, na spremembe v jeziku in dolgoročno na oblikovanje jezikovne norme. Mediji so vse pomembnejši v življenju ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄41

Tvorjenje novih besed in strokovna terminologija

mag. Aleksandra Belšak, 2.12.2004

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 41/2004Napredek znanosti povečuje v vsakem živem jeziku potrebo po novih izrazih, zato morajo univerze ter inštituti vzgajati uporabnike k rabi obstoječe slovenske terminologije, prav tako morajo razvijati terminološke slovarje, obravnavati najnovejše strokovne teme tudi v domačem jeziku in sistematično ra...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄40

Kratice, okrajšave in simboli

mag. Aleksandra Belšak, 25.11.2004

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 40/2004Kratice, okrajšave in simboli omogočajo ekonomičnost in jasnost sporočanja, zato jih v strokovnih besedilih pogosto uporabljamo. Ljubiteljem lepe slovenščine se lahko zdi, da prepogosto posejane kratice in okrajšave stilno pokvarijo besedilo. V nestrokovnih besedilih to povsem drži – tam velja ponav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄36

Raba končnih ločil v zloženih povedih in zveze "če je temu tako"

mag. Aleksandra Belšak, 4.11.2004

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 36/2004Branje Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2005 do 2007 v Uradnem listu me je vzpodbudilo k razmišljanju o rabi končnih ločil v zloženih povedih. Končno ločilo se namreč ravna po glavnem stavku (in sicer po naklonu), kadar imamo podredno zloženo poved, pri enostavčni povedi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄33-34

Podomačevanje tujih zemljepisnih lastnih imen in tvorjenje pridevnikov na -ski (1)

mag. Aleksandra Belšak, 7.10.2004

Kultura in umetnost

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 33-34/2004V svojem prejšnjem prispevku o jezikovnih in širših dilemah pri pristajanju na zapis euro v določenih okoliščinah (bankovci, kovanci, mednarodno finančno poslovanje in dopisovanje) sem se dotaknila načel zapisovanja tujih občnih poimenovanj. Ta -- če zanje ne tvorimo dovolj hitro slovenskega izraza ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄32

Predlogi, stopnjevanje prislovov in pooblastilo

mag. Aleksandra Belšak, 30.9.2004

Obligacije

mag. Aleksandra Belšak, Pravna praksa, 32/2004Pravniški jezik je kot vsak drugi strokovni jezik podvržen splošnim slovničnim napakam, pa tudi terminološkim zadregam ali morda napačnim ustaljenim besednim zvezam, ki jih je mogoče popraviti le z dovolj pogostimi omembami ter z razumljivimi zgledi. Predlog s/z je pogosto napačno rabljen. Najpog...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(14)

Leto objave

2005(9) 2004(5)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: B

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov