O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

35-urni delovnik

dr. Anže Burger, 4.7.2019

Delovna razmerja

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 26/2019Poletno kolumno namenjam delu oziroma nedelu. Na letošnjih evropskih volitvah je ena od koalicijskih strank med svoje cilje zapisala tudi uvedbo 35-urnega delovnika. Utemeljila jo je s potrebo po spoprijemanju s hitrim tehnološkim napredkom in kot del politike zaposlovanja, saj naj bi "bistveno manjše število brezposelnih delavcev, strukturno prisiljenih v najbolj podplačana in izkoriščevalska delovna razmerja, privedlo tudi do višjih plač in boljših pogojev dela".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Alternativa minimalni plači je minimalni dohodek

dr. Anže Burger, 23.5.2019

Delovna razmerja

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 20/2019Decembra lani je bila z Zakonom o spremembah Zakona o minimalni plači ta v Sloveniji zvišana na 887 evrov v letu 2019 in na 941 evrov v letu 2020. Na prvi pogled plemenit ukrep, ki okrog 35 tisoč zaposlenim z najnižjimi plačami zvišuje razpoložljiv dohodek, prikriva celo vrsto negativnih učinkov, ki padejo na pleča še bolj ranljivi skupini: brezposelnim in mladim. S tem se med članicami OECD znova uvrščamo v vrh kot država z najvišjo minimalno plačo glede na mediansko ali povprečno plačo. Letos veljavna minimalna plača (MP) namreč predstavlja kar 61 odstotkov medianske oziroma 52 odstotkov povprečne slovenske plače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Z oblakov na zemljo

dr. Anže Burger, 4.4.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 14/2019Konec marca je Statistični urad RS (SURS) objavil podatek, da so cene nepremičnin v letu 2018 poletele v nebo: zvišale so se kar za 18,2 odstotka. Po podatkih britanske nepremičninske agencije Frank Knight nas to uvršča na neslavno prvo mesto na svetu. Nepremičnine so danes za šest odstotkov dražje od predkriznega balona leta 2008 in za 38 odstotkov dražje od kriznega dna leta 2014.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Fiskalna demagogija

dr. Anže Burger, 14.3.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 11/2019Glede na serijo odstopov ministrov v mandatu te vlade ne moremo pričakovati niti zdravstvene reforme niti drugih ključnih razvojnih sprememb. Poglejmo si torej tisto, kar je še ostalo na mizi. Konec februarja je Ministrstvo za finance predstavilo sveženj ukrepov za davčno optimizacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Privatizacija - kraljica vseh reform

dr. Anže Burger, 7.2.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 5-6/2019Za nami je šest let gospodarske rasti, a sedanja in pretekli dve vladi v tem času niso izpeljale niti ene resne strukturne reforme. Politiki se hvalijo z visoko gospodarsko rastjo, ob tem pa zamolčijo, da sta nas že leta 2017 po realnem razpoložljivem dohodku na prebivalca prehiteli Češka in Latvija, dohiteli pa Slovaška in Poljska. Ti sta po podatkih Eurostata leta 1995 za nami zaostajali za kar 42 odstotkov. Čakajo nas zdravstvena reforma, pokojninska reforma, stanovanjska reforma, racionalizacija javnega sektorja, davčna reforma, reforma trga dela, reforma socialne politike, upoštevanje fiskalnega pravila in kraljica vseh reform: privatizacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Kako zmanjšati problem neenakosti

dr. Anže Burger, 20.12.2018

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 49-50/2018V tem prispevku se bomo najprej vprašali, kako resen družbeni problem je neenakost v resnici. Nato nas bo zanimalo, kakšen tip neenakosti je problematičen in kateri so najpomembnejši viri neenakosti. Znanje o izvoru neenakosti nam bo na koncu služilo za oblikovanje ukrepov za takšno zmanjšanje neenakosti, ki ohranja njene pozitivne učinke in zmanjšuje negativne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Povest o dveh državah ali zakaj potrebujemo fiskalna pravila

dr. Anže Burger, 15.11.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 44/2018Dne 23. oktobra je Evropska komisija prvič v zgodovini zavrnila proračun države članice evroobmočja. Italija je namreč v Bruselj poslala proračun z načrtovanim primanjkljajem v višini 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Finančni trgi so na novico odreagirali burno. Pribitek na italijansko 10-letno obveznico se je povzpel na nevarnih 3,2 odstotne točke. Nekaj dni prej je bonitetna agencija Moody's znižala oceno italijanskega dolga na le eno stopnjo nad visoko tveganim območjem. Italija mora do 13. novembra odgovoriti na očitane grobe kršitve fiskalnih pravil v okviru Pakta za stabilnost in rast ter Pogodbe o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. Zakaj je fiskalna razbrzdanost Italije problematična?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(7)

Leto objave

2019(5) 2018(2)

Področja

3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: B

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov