O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Po nevihti

dr. Anže Burger, 14.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 19/2020Učinki pandemije COVID-19 na gospodarstvo že dobivajo prve obrise in ekonomisti napovedujejo recesijo, ki ji ni bilo para v zadnjih 75 letih. V tej kolumni bom predstavil svoje napovedi glede dolgoročnega vpliva prihajajoče krize na globalizacijo, trgovinsko politiko in strukturo trga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Izhodna strategija EXIT-20

dr. Anže Burger, 2.4.2020

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 13/2020V času, ko to pišem, je vlada objavila paket ukrepov za blaženje ekonomskih posledic epidemije koronavirusa, ki bo stal približno tri milijarde evrov in ga bo parlament predvidoma sprejemal čez nekaj dni. Predstavljeni sklop ukrepov je smiseln in podoben instrumentom v drugih evropskih državah. Naslavlja namreč najbolj kritična žarišča negativnih učinkov pandemije: izgubo delovnih mest in dohodkov aktivnega prebivalstva, padec prihodkov podjetij zaradi zaustavitve delovanja ali upada potrošnje, pojav plačilne nediscipline v gospodarstvu, povečanje življenjskih stroškov za upokojence ter izpad prihodkov kmetijskih gospodarstev in samostojnih podjetnikov. Zaradi specifičnih značilnosti virusa SARS-CoV-2, ki jih omenjam v nadaljevanju, pa bi morala vlada v naslednjem koraku že začeti pripravljati izhodno strategijo, s katero bi lahko proaktivno zmanjšali gospodarsko škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Ko Kitajska kihne, se strese ves svet

dr. Anže Burger, 5.3.2020

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 8-9/2020Dnevno lahko spremljamo novice o tem, kako izbruh virusa Covid-19 vpliva na verige dodane vrednosti in prekinja industrijsko proizvodnjo po celem svetu. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča izrednemu porastu globalnih verig vrednosti, ki so najbrž s trgovinsko vojno Donalda Trumpa in sedaj še s pandemijo koronavirusa dosegle svoj zenit. V naslednjih letih lahko pričakujemo, da bo fragmentacija proizvodnje postala bolj regionalna in da se bodo verige vrednosti začele krajšati. Poglejmo si, kako širjenje koronavirusa vpliva na globalne verige vrednosti in kakšne ekonomske učinke lahko pričakujemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Fiskalno pravilo v korist prihodnjih generacij

dr. Anže Burger, 13.2.2020

PRORAČUN

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 6/2020Predsednik vlade je s svojim odstopom na žalost zasenčil predhodni odstop ministra za finance dr. Andreja Bertonclja. Minister je s to potezo simbolno podprl fiskalno pravilo in javnofinančno vzdržnost, saj ni pristal na kritje nedefiniranih izgub zdravstvene blagajne po načrtovani ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V nadaljevanju bom argumentiral, zakaj je ministrova načelnost vredna pohvale.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Trgovinski sporazum med ZDA in Kitajsko - prva faza

dr. Anže Burger, 30.1.2020

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 4/2020Kitajska in ZDA sta 15. januarja v Beli hiši podpisali prvo fazo trgovinskega sporazuma, ki je začasno omilil trgovinsko vojno med velesilama. Dogovor Kitajski nalaga povečanje uvoza ameriškega blaga in storitev v vrednosti 200 milijard dolarjev v naslednjih dveh letih. Kitajska je na primer leta 2017 iz ZDA uvozila za 185 milijard dolarjev dobrin, letos in v naslednjem letu pa bo morala uvoz povečati na 260 in nato na 310 milijard dolarjev. Sporazum zavezuje Kitajsko tudi k okrepljenemu spoštovanju pravic intelektualne lastnine in izboljšanju kazenskih in civilnih postopkov pri pregonu spletnih kršitev, piratstva in ponaredkov. Prenehala bo pritiskati na ameriška podjetja, naj prenesejo tehnologijo in know-how na kitajska podjetja kot pogoj za vstop na svoj trg. Prav tako ne bo izvajala devalvacije renminbija za dosego višje konkurenčnosti svojega izvoza, kar je sicer v preteklosti že obljubila skupini G20. Odprla bo tudi finančni sektor, vključno z bančnim, zavarovalnim sektorjem, trgom vrednostnih papirjev in bonitetnimi storitvami. V zameno bo Washington znižal carine s 15 % na 7,5 % na 120 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske. Pomenljivo dejstvo ob zaključku prve faze sporazuma je, da ZDA ohranjajo carine na kar dve tretjini kitajskega blaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Kako zagnati gospodarsko rast?

dr. Anže Burger, 12.12.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 48/2019V novembrski kolumni sem pokazal, da so trenutne nizke obrestne mere v veliki meri posledica nižjih trendnih stopenj gospodarske rasti in da so razvite države z ukrepi povečevanja javnega dolga, javnofinančnih izdatkov in davkov zgolj začasno uspele kompenzirati primanjkljaj agregatnih investicij. Problem nizke rasti produktivnosti ostaja: stopnja rasti realnega BDP na uro efektivnega dela se je v EU-15 znižala s 4,7 odstotka na leto v razdobju 1950-1972 na 2,0 odstotka med letoma 1972 in 2005 ter na borih 0,8 odstotka v obdobju 2005-2017. Kateri so glavni vzroki za sekularno stagnacijo in kako jih nasloviti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Zakaj so obrestne mere tako nizke?

dr. Anže Burger, 14.11.2019

Obresti in obrestna mera

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 44/2019Desetletje po finančni krizi se EU in druge razvite države še vedno spopadajo z anemično gospodarsko rastjo, izredno nizkimi realnimi obrestnimi merami glede na zgodovinsko povprečje, visokimi proračunskimi primanjkljaji, visokim javnim dolgom, napihnjenimi bilancami centralnih bank in nizko inflacijo. V zadnjih 60 letih so se desetletne povprečne realne stopnje rasti BDP na prebivalca opazno znižale v večini razvitih gospodarstev: leta 1960 so omenjene stopnje rasti v Nemčiji, Veliki Britaniji, ZDA in na Japonskem znašale 7,1 %, 2,2 %, 1,7 % in 7,6 %, danes pa borih 1,2 %, 0,5 %, 1 % in 0,8 %. Nekdanji ameriški finančni minister Lawrence Summers je leta 2013 na konferenci IMF oživil idejo o sekularni stagnaciji. Gre za šibka okrevanja po gospodarskih krizah, ki zamrejo že v povojih, čemur sledijo recesije z dolgoročnim učinkom na brezposelnost. Nobelovec Paul Krugman podobno svari pred japonifikacijo, za katero je značilno nizko agregatno povpraševanje, presežno varčevanje, deflacijski cenovni pritiski in usihajoča delovna sila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Ocena prvega leta vlade

dr. Anže Burger, 3.10.2019

Vlada

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 37/2019Minilo je leto dni od potrditve 13. Vlade Republike Slovenije in čas je za prvo oceno njenega delovanja. Kot ekonomist bom ocenjeval le njeno gospodarsko politiko, in to po svoji subjektivni prednostni listi od najpomembnejšega področja navzdol.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

V Švici je vsak svoje sreče kovač

dr. Anže Burger, 5.9.2019

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 33/2019Kolumno pišem med raziskovalnim gostovanjem v Švici, zato bo vsebina povezana s to, v številnih pogledih fascinantno državo. Švica je namreč tretja najbolj razvita država po BDP na prebivalca na svetu in deveta po BDP na prebivalca po pariteti kupne moči. Na obeh lestvicah konkurenčnosti (poslovne šole IMD in Svetovnega ekonomskega foruma) trenutno zaseda 4. mesto in je v svetovnem vrhu po učinkovitosti države, kakovosti infrastrukture, zdravstvenih storitev in inovativnosti. Visoki dohodki, zadovoljstvo s socialno podporno mrežo, druga najdaljša pričakovana življenjska doba in visoka raven osebne svobode Švicarje uvrščajo na 6. mesto po sreči glede na zadnje poročilo UN World Happiness Report 2019. Za Švicarje vsekakor velja pregovor "Vsak je svoje sreče kovač". Država ima namreč enega najnižjih deležev izdatkov države v BDP med razviti državami (34 % BDP), precej manj od obsega države v "neoliberalnih" ZDA (38 % BDP) in v "Švici na južni strani Alp" (43 % BDP). Švica ima tudi visoko stopnjo decentraliziranosti in lokalne avtonomije, kar bo tema te kolumne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

35-urni delovnik

dr. Anže Burger, 4.7.2019

Delovna razmerja

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 26/2019Poletno kolumno namenjam delu oziroma nedelu. Na letošnjih evropskih volitvah je ena od koalicijskih strank med svoje cilje zapisala tudi uvedbo 35-urnega delovnika. Utemeljila jo je s potrebo po spoprijemanju s hitrim tehnološkim napredkom in kot del politike zaposlovanja, saj naj bi "bistveno manjše število brezposelnih delavcev, strukturno prisiljenih v najbolj podplačana in izkoriščevalska delovna razmerja, privedlo tudi do višjih plač in boljših pogojev dela".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Alternativa minimalni plači je minimalni dohodek

dr. Anže Burger, 23.5.2019

Delovna razmerja

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 20/2019Decembra lani je bila z Zakonom o spremembah Zakona o minimalni plači ta v Sloveniji zvišana na 887 evrov v letu 2019 in na 941 evrov v letu 2020. Na prvi pogled plemenit ukrep, ki okrog 35 tisoč zaposlenim z najnižjimi plačami zvišuje razpoložljiv dohodek, prikriva celo vrsto negativnih učinkov, ki padejo na pleča še bolj ranljivi skupini: brezposelnim in mladim. S tem se med članicami OECD znova uvrščamo v vrh kot država z najvišjo minimalno plačo glede na mediansko ali povprečno plačo. Letos veljavna minimalna plača (MP) namreč predstavlja kar 61 odstotkov medianske oziroma 52 odstotkov povprečne slovenske plače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Z oblakov na zemljo

dr. Anže Burger, 4.4.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 14/2019Konec marca je Statistični urad RS (SURS) objavil podatek, da so cene nepremičnin v letu 2018 poletele v nebo: zvišale so se kar za 18,2 odstotka. Po podatkih britanske nepremičninske agencije Frank Knight nas to uvršča na neslavno prvo mesto na svetu. Nepremičnine so danes za šest odstotkov dražje od predkriznega balona leta 2008 in za 38 odstotkov dražje od kriznega dna leta 2014.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Fiskalna demagogija

dr. Anže Burger, 14.3.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 11/2019Glede na serijo odstopov ministrov v mandatu te vlade ne moremo pričakovati niti zdravstvene reforme niti drugih ključnih razvojnih sprememb. Poglejmo si torej tisto, kar je še ostalo na mizi. Konec februarja je Ministrstvo za finance predstavilo sveženj ukrepov za davčno optimizacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Privatizacija - kraljica vseh reform

dr. Anže Burger, 7.2.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 5-6/2019Za nami je šest let gospodarske rasti, a sedanja in pretekli dve vladi v tem času niso izpeljale niti ene resne strukturne reforme. Politiki se hvalijo z visoko gospodarsko rastjo, ob tem pa zamolčijo, da sta nas že leta 2017 po realnem razpoložljivem dohodku na prebivalca prehiteli Češka in Latvija, dohiteli pa Slovaška in Poljska. Ti sta po podatkih Eurostata leta 1995 za nami zaostajali za kar 42 odstotkov. Čakajo nas zdravstvena reforma, pokojninska reforma, stanovanjska reforma, racionalizacija javnega sektorja, davčna reforma, reforma trga dela, reforma socialne politike, upoštevanje fiskalnega pravila in kraljica vseh reform: privatizacija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Kako zmanjšati problem neenakosti

dr. Anže Burger, 20.12.2018

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 49-50/2018V tem prispevku se bomo najprej vprašali, kako resen družbeni problem je neenakost v resnici. Nato nas bo zanimalo, kakšen tip neenakosti je problematičen in kateri so najpomembnejši viri neenakosti. Znanje o izvoru neenakosti nam bo na koncu služilo za oblikovanje ukrepov za takšno zmanjšanje neenakosti, ki ohranja njene pozitivne učinke in zmanjšuje negativne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Povest o dveh državah ali zakaj potrebujemo fiskalna pravila

dr. Anže Burger, 15.11.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 44/2018Dne 23. oktobra je Evropska komisija prvič v zgodovini zavrnila proračun države članice evroobmočja. Italija je namreč v Bruselj poslala proračun z načrtovanim primanjkljajem v višini 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Finančni trgi so na novico odreagirali burno. Pribitek na italijansko 10-letno obveznico se je povzpel na nevarnih 3,2 odstotne točke. Nekaj dni prej je bonitetna agencija Moody's znižala oceno italijanskega dolga na le eno stopnjo nad visoko tveganim območjem. Italija mora do 13. novembra odgovoriti na očitane grobe kršitve fiskalnih pravil v okviru Pakta za stabilnost in rast ter Pogodbe o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. Zakaj je fiskalna razbrzdanost Italije problematična?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(16)

Leto objave

2020(5) 2019(9) 2018(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: B

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov