O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 24 (od skupaj 24)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Sodniki naj ponotranjijo pravo EU

dr. Petra Weingerl, 22.8.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Sodišča

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 30-31/2019V letu 2019 Slovenija praznuje 15. obletnico članstva v EU. Praznujemo pa še eno pomembno obletnico, ki se nanaša na varstvo temeljnih pravic. Letos mineva deset let, odkar je Listina EU o temeljnih pravicah (Listina EU) postala pravno zavezujoča, s tem pa je EU po več kot 50 letih od podpisa Rimske pogodbe dobila svoj zavezujoč katalog temeljnih pravic. Ti obletnici vabita h kritičnemu premisleku glede spoštovanja in uporabe prava EU v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Financiranje znanstvenih raziskav v luči prava EU: med javno službo in konkurenco

dr. Petra Weingerl, 13.6.2019

ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 23/2019V aprilu 2019 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID). Javna obravnava predlaganega zakona je končana, med najbolj kritičnimi odzivi na predlog pa so bili odzivi na določbe, ki opredeljujejo javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki se financira iz javnih virov, oziroma na določbe, ki opredeljujejo subjekte, ki lahko to javno službo izvajajo. V tem prispevku bo predstavljen pravni okvir EU na področju raziskav in inovacij, da bi se odgovorilo na vprašanje, ali mora država pri urejanju sistema znanstvenega raziskovanja upoštevati določene omejitve, ki izvirajo iz prava EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

15. obletnica slovenskega članstva v EU v času brexita

Hojnik Janja, Weingerl Petra, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 20/2019V počastitev 15. obletnice slovenskega članstva v Evropski uniji smo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru v okviru projekta Jean Monnet organizirali mednarodno konferenco z naslovom "Brexit and Beyond: The Future of EU Social Market Economy".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Uporaba tujih akademskih nazivov v luči pravil notranjega trga EU

dr. Petra Weingerl, 28.3.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 13/2019Vse več ljudi se na študij odpravi v tujino. Ob njihovi vrnitvi v domače okolje je aktualno vprašanje, na kakšen način lahko uporabljajo svoj strokovni ali znanstveni naziv, ki so si ga pridobili v tujini. Po Zakonu o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (ZVPI) lahko tak naziv v Sloveniji uporabljajo v izvorni obliki, brez kakršnegakoli postopka priznavanja, vendar skupaj z navedbo države izvora listine. Pri tem se mora država izvora navesti v slovenskem jeziku (npr. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Združene države Amerike, ZR Nemčija ...). Prav ta zahteva pa odpira vprašanje, ali je takšna ureditev skladna s pravili notranjega trga EU, predvsem s pravili prostega pretoka storitev in oseb. Verjetno ni dvoma, da bo nekdo, ki želi izvajati storitve v tujini, s tako zapisanim nazivom naletel na številne privzdignjene obrvi, kar bo škodilo njegovim poslovnim, akademskim in drugim priložnostim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Evropska unija v luči transnacionalnega prava

dr. Petra Weingerl, 14.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 7/2019Le peščica slovenskih pravnikov je objavila znanstveno monografijo pri kateri od prestižnih tujih založb. Dr. Matej Avbelj je med njimi - knjigo z naslovom The European Union under Transnational Law (Evropska unija v luči transnacionalnega prava) je leta 2018 objavil pri založbi Hart Publishing s sedežem v Oxfordu. Veseli me, da lahko njeno vsebino predstavim slovenski pravni stroki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Listina EU o temeljnih pravicah in zasebnopravna razmerja

dr. Petra Weingerl, 13.12.2018

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 48/2018Pravica do počitka in pravica do dopusta sta med pomembnejšimi temeljnimi pravicami delavca. Tradicionalno imajo temeljne pravice vlogo ščita posameznikov pred posegi nosilcev javne oblasti, torej v vertikalnih pravnih razmerjih. A že nekaj časa niso več razumljene zgolj kot pravice, ki varujejo posameznike le nasproti nosilcem javne oblasti, temveč imajo učinek tudi na zasebnopravna razmerja. V pravni teoriji je bilo vse od uveljavitve Lizbonske pogodbe, s katero je Listina EU o temeljnih pravicah (Listina) postala pravno zavezujoča, odprto vprašanje, na kakšen način njene določbe učinkujejo na razmerja med posamezniki. V nedavni sodbi v zadevi Bauer (združeni zadevi C?569/16 in C?570/16) je Sodišče EU razjasnilo to tematiko. Potrdilo je, da imajo določbe Listine načeloma lahko horizontalni neposredni učinek (HNU), če so za to izpolnjeni pogoji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Nov kamenček v mozaiku odnosov med Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči

dr. Petra Weingerl, 25.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 41-42/2018V začetku oktobra je Sodišče EU (SEU) sprejelo odločitev v zadevi C-416/17, Komisija proti Franciji, ki bi lahko pomembno vplivala na odnos med SEU in nacionalnimi sodišči. Gre za davčno zadevo, katere predmet je diskriminatorno verižno obdavčenje francoskih matičnih družb, ki prejmejo dividende tujih hčerinskih družb, vendar je sodba v tej zadevi gotovo zanimiva tudi za tiste pravnike, ki jim davčno pravo ni blizu. SEU je namreč prvič odločalo o tožbi Komisije proti državi članici zaradi neizpolnitve obveznosti (na podlagi 258. člena PDEU) zaradi kršitve obveznosti postavitve vprašanja za predhodno odločanje (VPO), ki je urejeno v 267. členu PDEU. Obveznost postavitve VPO naj bi imel francoski Conseil d'État, ker pa VPO ni postavil, je SEU ugotovilo, da je Francija s tem prekršila svojo obveznost po Pogodbi. Odločitev SEU v tej zadevi je formalnopravno pričakovana, kaže pa na spremembo v delovanju Komisije, ki se tradicionalno ni odločala za tožbe proti državam članicam zaradi kršitve 267. člena PDEU zaradi potencialnega vpliva takih tožb na neodvisnost nacionalnih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Izpolnitev pogodbe preko spletne platforme

dr. Petra Weingerl, 13.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), TRGOVINA

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 34/2018Ko rezerviramo počitnice, prevoz ali kupimo blago preko spleta, ne razmišljamo o tem, kdo je dejanski ponudnik storitev ali blaga - je to spletna platforma ali tretja oseba, ki je ne poznamo? Identiteta dejanskega ponudnika storitev ali blaga preko spleta je ključna, ko pride do nepravilne izpolnitve pogodbe in se želimo sklicevati na pravice, ki nam jih daje potrošniško pravo, ki v veliki meri temelji na potrošniškem acquisu Evropske unije (EU). Proti komu bomo uveljavljali pravno varstvo - proti spletni platformi ali proti tretji osebi, ki preko spletne platforme ponuja svoje storitve ali blago? Ostanemo v primeru, da je tretja oseba fizična oseba, brez varstva, ki nam ga daje potrošniško pravo, čeprav smo bili prepričani, da sklepamo pogodbo s spletno platformo? Pravila s področja prava varstva potrošnikov se namreč uporabljajo zgolj pri pogodbah, sklenjenih med trgovci in potrošniki (B2C).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Brexit in državljanstvo

Weingerl Petra, Tratnik Matjaž, 23.8.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Petra Weingerl, dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 30-31/2018Združenega kraljestva (ZK) se drži očitek, da je enfant terrible v Evropski uniji (EU). To se je na neki način potrdilo tudi na referendumu junija 2016 o izstopu iz EU, ko so volivci odločili, da si ne želijo več (pre)tesne povezave z državami kontinenta. Posledično je britanska vlada 29. marca 2017 sprožila 50. člen Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in tako formalno začela postopek za izstop ZK iz EU (t. i. brexit).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Preplet znanosti in prava na področju zdravil in medicinskih pripomočkov

dr. Petra Weingerl, 12.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 27/2018Zdravstvo je področje, na katerem so naravoslovne vede in pravo tesno povezani - znanstveni izsledki so podlaga za oblikovanje politik javnega zdravja in pravno urejanje. Znanstvena dognanja so pomembna tudi pri dokazovanju napak zdravil in medicinskih pripomočkov ter pri dokazovanju vzročne zveze med napako in nastalo škodo. Vendar si znanstveniki včasih niso povsem enotni glede določenih vprašanj, ki so ključna pri presoji o odškodninski odgovornosti proizvajalca. Kaj preostane pravnikom, ko ne morejo uporabiti znanosti kot podlage za svoje odločitve - je brez podpore znanstvenih izsledkov sploh mogoče dokazati vzročno zvezo med napako in nastalo škodo v takih primerih? V Evropski uniji (EU) in v Združenih državah Amerike (ZDA) sta se glede tega na področju odgovornosti za napake v cepivu razvila dva različna pristopa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Krožno gospodarstvo: premik od individualnih interesov h kolektivnim

Petra Weingerl, 24.5.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Petra Weingerl, Pravna praksa, 20-21/2018Pred nekaj tedni je Vlada javno predstavila Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. Slovenija je prehod v krožno gospodarstvo umestila med nacionalne strateške prioritete, pri tem pa si želi postati celo "voditeljica prehoda v krožno gospodarstvo" v Srednji in Vzhodni Evropi. Kot je zapisano tudi v kažipotu, je krožno gospodarstvo "kot eden najbolj razvitih konceptov odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost okolja. Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov". Kažipot je razvil model "krožnega trikotnika", ki poudarja pomen sistemskega prehoda iz linearnega v krožni ekonomski model, v okviru katerega velja močna soodvisnost med tremi elementi - krožnim gospodarstvom (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Kdo je potrošnik v digitalnem okolju?

Petra Weingerl, 12.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 14/2018Evropska unija (EU) se ponaša z relativno visoko ravnjo varstva potrošnikov. Pravila s področja potrošniškega prava se uporabljajo kot lex specialis v odnosu do splošnega obligacijskega prava držav članic in pridejo v poštev zgolj v primerih, ko gre za pogodbe, sklenjene med trgovci in potrošniki (B2C), ne pa tudi za pogodbe, ki so sklenjene med trgovci (B2B), ter za pogodbe, ki jih potrošniki sklepajo med seboj (C2C oziroma P2P). Politika varstva potrošnikov v EU namreč temelji na logiki, da je potrošnik šibkejša pogodbena stranka, ki potrebuje posebno varstvo, kar upravičuje odmik od splošnega načela avtonomije volje strank. Pri tem se postavi vprašanje, kdo je potrošnik, torej subjekt, ki ga je treba v pogodbenem razmerju posebej zaščititi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kave bi, a skodelico manj na dan

Petra Weingerl, 22.2.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 7-8/2018Bo "evropski demos" dal zagon Uniji? Voditelji Evropske unije in njenih držav članic se v teh dneh pripravljajo na neuradno srečanje, na katerem bodo predčasno razpravljali o dolgoročnem proračunu EU. Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisi
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

O digitalni preobrazbi in odpadni embalaži

Petra Weingerl, 11.1.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 1/2018Evropska komisija že dlje časa gradi enotni digitalni trg in usmerja svoje napore v razvijanje in spodbujanje različnih vidikov digitalnega gospodarstva. V tem času je slednje postalo tudi tema vsakodnevnih pogovorov med laiki - tudi tistimi, ki jim nista blizu niti pravo niti digitalna tehnologija. Bitcoini in druge kriptovalute, tehnologija blockchain, geoblocking, umetna inteligenca, robotika, 3D-tiskanje, big data, internet stvari, sodelovalna ekonomija - zdi se, da ni konca novostim na tem področju. Komisija poudarja, da je digitalna preobrazba poslovnih in družbenih sistemov v EU "velikanski" potencial za rast. Pri tem se osredotoča na gospodarsko rast in povezane pozitivne učinke, ne pa tudi na učinke, ki jih ima ta rast na druga področja. Zato se upravičeno postavi vprašanje, ali je digitalno vedno tudi zaželeno. Glede na to, da po podatkih Komisije skoraj polovica prebivalcev EU ni primerno digitalno opismenjena, je jasno, da bo enotni digitalni trg poglobil socialno-tržni konflikt, ki je značilen za v svojih temeljih ekonomsko integracijo, kot je EU. Vendar to ni edino vprašanje, ki je zanimivo v luči socialno-tržnega konflikta v povezavi s spodbujanjem digitalnega gospodarstva. Zanimivo je tudi vprašanje varstva okolja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Reforma sodnega sistema EU - reševanje kvalitativnih težav s kvantitativnim pristopom?

Weingerl Petra, Hojnik Janja, 14.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 2/2016V zadnjih dveh letih se je Sodišče EU znašlo pod največjim medijskim in političnim udarom od njegove ustanovitve pred več kot 60 leti. Razlog ni povezan z morebitno kontroverzno sodno odločitvijo, temveč z njegovo reformo, ki jo je spremljal intenziven boj na samem Sodišču EU, pa tudi lobiranje na hodnikih drugih institucij. Pri tem so nekateri opozarjali, da bi bila lahko taka praksa sporna v luči načela institucionalnega ravnotežja v EU. Avtorici kljub temu ugotavljava, da je reforma - čeprav ni nujno idealna - poskus reševanja preobremenjenosti Splošnega sodišča ob upoštevanju želja držav članic, brez česar v "večdržavni" EU žal ne gre.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Sodišče EU kot motor evropeizacije zasebnega prava: Ignorantia iuris Europae nocet

Petra Weingerl, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 38/2014Sodna praksa Sodišča EU ima znaten vpliv na zasebno pravo držav članic, s tem pa tudi na slovensko zasebno pravo. Razlaga posameznega pravnega pravila, ki jo Sodišče EU poda v postopku predhodnega odločanja, je zavezujoča z učinkom erga omnes in praviloma ex tunc v vseh državah članicah EU, zato je za pravnike nujno, da se s to sodno prakso redno seznanjajo in jo pri svojem delu tudi upoštevajo. Za sodnike to pomeni, da morajo razlagati pravna pravila skladno z razlago, ki jo je podalo Sodišče EU, za zakonodajalca pa to pomeni, da mora prilagoditi morebitno neskladno pozitivno zakonodajo. Prispevek bo podal kratek pregled nekaterih (predvsem novejših) sodb Sodišča EU, s katerimi je Sodišče EU s svojo razlago poseglo globoko v uveljavljene koncepte zasebnega prava skozi bolj ali manj ustvarjalno razlago prava EU. Pri tem se bo omejil na posamezne koncepte obligacijskega prava - na pogodbeno svobodo strank in na odškodninsko odgovornost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Zavarovanje civilne odgovornosti mora kriti nesrečo, do katere pride pri uporabi vozila, ki je skladna z njegovo običajno funkcijo

Petra Weingerl, 11.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 35/2014Sodišče EU je v sodbi v anekdotični slovenski zadevi Vnuk razsodilo, da pojem uporaba vozil iz Direktive Sveta 72/166/EGS o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z obic?ajno funkcijo tega vozila. Tako lahko ta pojem zajema tudi premik s traktorjem na dvorišču kmetije za prestavitev prikolice tega traktorja v skedenj. Nasprotno so slovenska sodišča pogosto zavzela stališče, da so z obveznim zavarovanjem krite le nesreče, ko se traktor uporablja v funkciji prevoznega sredstva v prometu, ne pa tudi kot delovni stroj ali pogonski stroj. Sodba, ki bo vplivala na zavarovalniško prakso po vsej EU, pa bi lahko za lastnike traktorjev in tudi drugih vozil imela negativne posledice, saj bodo zavarovalnice morda uvedle višje zavarovalne premije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Omejena možnost neprivilegiranih tožnikov za vložitev ničnostne tožbe zoper akte EU

Petra Weingerl, 21.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 45/2013Sodišče EU je s sodbo v zadevi Inuit Tapiriit Kanatami potrdilo sklep Splošnega sodišča, po katerem posamezniki ne morejo izpodbijati zakonodajnih aktov EU na podlagi manj strogih pravil za vložitev ničnostne tožbe, sprejetih z Lizbonsko pogodbo. Tako je Sodišče EU potrdilo omejeno sodno varstvo neprivilegiranih tožnikov v zvezi z akti EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Skupinske tožbe po evropsko - na poti k poenotenemu sistemu tudi za kolektivne odškodninske tožbe

Trstenjak Verica, Weingerl Petra, 22.8.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Verica Trstenjak, Petra Weingerl, Pravna praksa, 31-32/2013Kolektivna pravna sredstva so v zadnjem času vse pomembnejša in vse pogosteje na dnevnem redu evropskih institucij ter številnih konferenc (na primer tudi na letošnjih Evropskih pravniških dnevih v Barceloni), predvsem zaradi finančne krize in z njo povezanega velikega števila oškodovanih vlagateljev v zvezi z bankami, investicijskimi skladi ipd., ki so utrpeli škodo zaradi istega nezakonitega ravnanja. Takih primerov je največ na področju finančnih storitev, varstva vlagateljev, varstva potrošnikov, konkurence in varstva okolja. Kolektivna pravna sredstva so procesni mehanizem, na podlagi katerega je zaradi ekonomičnosti postopka in/ali učinkovitosti izvrševanja mogoče več podobnih pravnih zahtevkov združiti v eno samo tožbo. Ta pojem zajema tako opustitvene tožbe, s katerimi se zahteva ustavitev nezakonitega ravnanja, kot tudi odškodninske tožbe, katerih cilj je pridobiti nadomestilo za utrpelo škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Na poti k enotnemu patentnemu varstvu

Petra Weingerl, 21.3.2013

Intelektualna lastnina

Petra Weingerl, Pravna praksa, 11/2013Slovenija je skupaj s triindvajsetimi drugimi državami članicami EU 19. februarja 2013 podpisala Sporazum o enotnem patentnem sodišču, ki je zadnji delček mozaika pri vzpostavljanju enotnega patentnega sistema v Evropi v okviru okrepljenega sodelovanja na področju enotnega patentnega varstva. Že decembra 2012 sta bila sprejeta preostala dva akta, ki skupaj s Sporazumom sestavljata nov patentni sveženj, tj. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva in Uredba Sveta v zvezi z veljavno ureditvijo prevajanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Ekskluzivne televizijske pravice in nadomestilo za kratke izseke

Petra Weingerl, 7.3.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 9/2013Šport je "velik biznis", zato so tudi vsote, ki se vrtijo okrog ekskluzivnih oziroma izključnih pravic prenašanja največjih športnih dogodkov, astronomske. Ker morajo televizijske družbe, ki prenašajo velike športne spektakle, za to globoko seči v žep, je razumljivo, da želijo konkurenčnim televizijam za predvajanje izsekov za potrebe kratkih poročil zaračunati mastno nadomestilo. Vendar pa to ni mogoče, saj je nadomestilo omejeno na dejanske stroške, ki nastanejo neposredno zaradi zagotovitve dostopa, kar je nedavno v sodbi Sky Österreich potrdilo Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Ob šestdesetletnici Sodišča EU

Petra Weingerl, 20.12.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 49-50/2012V začetku decembra je Sodišče EU s slavnostnimi dogodki formalno obeležilo šestdeset let svojega obstoja. V ta namen je med drugim pripravilo poseben forum in slavnostno sejo, ki so se ju udeležili predsedniki ustavnih in vrhovnih sodišč vseh držav članic in Hrvaške ter drugi visoki gostje, posebej za to priložnost pa je bila izdana tudi knjiga, ki analizira bogato sodno prakso, ki se je oblikovala v teh šestdesetih letih. Čeprav je od okrogle obletnice, petdesetletnice Sodišča EU, minilo šele desetletje, je razlogov za vnovično slavje dovolj. Spremembe in novosti v zvezi s Sodiščem EU v zadnjih letih resda niso drastične, pa vendar so dovolj dober razlog za praznovanje tudi te obletnice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄46

Sodišče EU med pravom, ekonomijo in politiko

Petra Weingerl, 29.11.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 46/2012Določbe primarnega prava EU ne nasprotujejo sklenitvi sporazuma, kot je Pogodba o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (Pogodba EMS), je v zadevi Pringle odločilo Sodišče EU. S tem je dalo zeleno luč državam članicam, katerih valuta je evro, da Pogodba EMS začne veljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Zadeva Pelati: v prid katere stranke je odločilo Sodišče EU?

Petra Weingerl, 25.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, Pravna praksa, 41-42/2012Sodišče EU je v zadevi Pelati proti Sloveniji odločilo, da določitev roka za vložitev vloge za priznanje davčnih ugodnosti v okviru skupnega sistema obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb ni v nasprotju s pravom EU. Vendar pa morajo biti določbe v zvezi s tem rokom dovolj jasne, natančne in predvidljive, da se posamezniki lahko seznanijo s svojimi pravicami in dolžnostmi. Poglejmo si, kaj ta izrek praktično pomeni za presojo nacionalnega sodišča, ki je postavilo predhodno vprašanje, to je Upravnega sodišča, in bo na podlagi te sodbe odločilo v sporu o glavni stvari.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(24)

Leto objave

2019(5) 2018(9) 2016(1) 2014(2)
2013(4) 2012(3)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVW XYZŽ
< Prva črka priimka: W

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov