O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 9 (od skupaj 9)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ko samozaposleni postanejo kolektivno brezposelni

Klemen Šuligoj, 2.4.2020

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Delovna razmerja

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 13/2020V Poslovnem registru Slovenije (PRS) je bilo na dan 31. december 2019 vpisanih približno 222.000 poslovnih subjektov, ki opravljajo registrirane dejavnosti ali s predpisom oziroma aktom o ustanovitvi določene dejavnosti. Od tega je bilo približno 98.000 ali 44,5 odstotka samostojnih podjetnikov ter nekaj več kot 12.000 ali 5,8 odstotka drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti oz. s predpisom določene dejavnosti. Njihovo število se je v januarju in februarju 2020 skupaj povečalo še za približno 900, s tem pa predstavljajo skoraj polovico poslovnih subjektov v Sloveniji. Čeprav so samozaposleni pogosto označeni za hrbtenico gospodarstva, pa se nanje pogosto pozabi, nazadnje pri ukrepih zaradi izbruha novega koronavirusa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Zamenjajmo študentske bone za študentske domove

Klemen Šuligoj, 26.3.2020

PRORAČUN

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 12/2020Slovenija je ena redkih evropskih držav, v katerih država študentom nudi subvencionirano prehrano, t. i. študentske bone. Te je država uvedla leta 1992 z namenom, da bi študentom zagotovila zdrav, topel obrok in omejila nezdravo prehranjevanje mladih. Država študentom zagotavlja tudi (subvencionirano) bivanje v študentskih in dijaških domovih ter pri zasebnikih, a ležišč za mlade kronično primanjkuje. Glede na večni izgovor, da denarja ni dovolj za vse potrebe, zato predstavljam idejo, da bi denar, namenjen subvencioniranju študentskih bonov, prerazporedili v izgradnjo študentskih domov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Kako med študijem delajo študentje v sosednjih državah

Klemen Šuligoj, 12.3.2020

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 10/2020V svojem prejšnjem prispevku sem obravnaval pravno ureditev t. i. začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov (študentskega dela) v Sloveniji ter izpostavil glavne težave tega instituta v praksi. Tokrat študentsko delo obravnavam primerjalnopravno, s predstavitvijo ureditve študentskega dela v nekaterih bližnjih državah in primerjavo temeljnih elementov v posameznih ureditvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Otvoritev sodnega leta 2020

Klemen Šuligoj, 5.3.2020

Ostalo

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 8-9/2020Dne 12. februarja 2020 je v sodni palači potekala sedaj že tradicionalna slovesna otvoritev sodnega leta 2020. Z nagovori so ga obeležili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Rajko Knez, predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan, ministrica za pravosodje Andreja Katič, generalni državni tožilec Drago Šketa, generalni državni odvetnik mag. Jurij Groznik ter predsednik Odvetniške zbornice Slovenije mag. Roman Završek. Po zaključku dogodka je sledila tiskovna konferenca, na kateri sta sodelovala predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič ter podpredsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Študentsko delo ali delozlom?

Klemen Šuligoj, 20.2.2020

Delovna razmerja

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 7/2020"Študentsko delo" je začasno ali občasno delo za dijake, ki so že dopolnili 15 let, za študente in za udeležence izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Njegov namen je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in zaslužka dijakom ter študentom v času izobraževanja, delodajalcem pa omogoča izbor morebitnih bodočih zaposlenih in pokrivanje izrednih kadrovskih potreb. Ker gre za specifično obliko dela, se za študentsko delo uporabljajo samo nekatere določbe Zakona o delovnih razmerjih, v praksi pa prihaja do izkoriščanja in številnih zlorab, ki terjajo podrobnejšo zakonsko ureditev ter poostren nadzor nad izvajanjem predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Člen 7 veljavnega Sodnega reda se ne izvršuje

Klemen Šuligoj, 13.2.2020

Sodišča, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 6/2020Od leta 2017 veljavni Sodni red med drugim določa, da mora sodišče prek spletnih strani sodstva omogočiti brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov. Čeprav naj bi bil sistem vzpostavljen in že v fazi testiranja, je na podlagi mnenja informacijskega pooblaščenca (IP) prišlo do nestrinjanja Ministrstva za pravosodje (MP) in Vrhovnega sodišča RS (VS) glede vprašanja, ali za vzpostavitev sistema obstaja ustrezna pravna podlaga. Tako je razvoj sistema zastal, vpogled v sodne vpisnike preko spletnih strani sodstva pa še danes ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Pravica do informacij o pravnomočnih kazenskih odločbah

Klemen Šuligoj, 23.1.2020

Kazenski postopek, JAVNO OBVEŠČANJE

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 3/2020Vodenje kazenskih postopkov in odločanje v njih je nemalokrat pod drobnogledom javnosti, še zlasti v primerih, ko je v vlogi obdolženca znana ali vplivna oseba ali ko gre za sojenje za posebej zavržno kaznivo dejanje. V takih primerih obstaja tudi interes po seznanitvi s podrobnostmi primera, izkazan v obliki želje po dostopu do dokumentacije v spisu. V tem prispevku obravnavam vprašanja v zvezi s pravico dostopa do pravnomočne kazenske odločbe in okoliščinami, ki uveljavljanje te pravice omejujejo oz. onemogočajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Poenostavljena prisilna poravnava skozi primer Electa Holding d.o.o.

Klemen Šuligoj, 24.10.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 40-41/2019V slovenski javnosti je nedavno odmeval primer družbe Electa Holding d.o.o., v katerem je sodišče potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo, s katero je bilo dogovorjeno, da bodo upniki do 31. decembra 2021 prejeli poplačilo v višini petih odstotkov višine svojih terjatev. Čeprav je medijska pozornost predvsem posledica visokega zneska odpisanih terjatev in dejstva, da so v zgodbo vpleteni župan Mestne občine Ljubljana in njegova sinova, pa je primer (ponovno) sprožil tudi razpravo o pomanjkljivostih ureditve postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Iskanje pravičnega ravnovesja med interesi upnika in dolžnika v izvršilnem postopku

Klemen Šuligoj, 19.9.2019

Civilni sodni postopki

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 34-35/2019Ustavno sodišče Republike Slovenije (US) je z odločbo U-I-171/16-15, Up-793/16-25 razveljavilo drugi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Hkrati je določilo, da sodišča do drugačne zakonske ureditve oz. najkasneje do izteka enoletnega roka od začetka učinkovanja razveljavitve o predlogih za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ob upoštevanju vseh okoliščin primera dosežejo pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika. Ob tem se zastavlja več vprašanj, med drugim tudi to, kolikšno težo bodo sodišča pri presoji dala interesom upnika in koliko interesom dolžnika, ter kakšno dolžino časovnega obdobja, za katero se odlog izvršbe dovoljuje, bodo sodišča še smatrala kot razumno oz. pravično.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(9)

Leto objave

2020(7) 2019(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: Š

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov