O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 31)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Boris Furlan (1894-1957): imeti svoj glas

dr. Katja Škrubej, 28.3.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 13/2019Boris Furlan, redni profesor za pravno filozofijo in pravno enciklopedijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani od leta 1939, je bil njen dekan v prvih dveh povojnih letih. Akademsko kariero in tudi drugo širše javno udejstvovanje pa je praktično do konca življenja grobo pretrgala obsodba na t. i. Nagodetovem procesu leta 1947, da je "britanski špijon". Bil je obsojen na smrt. Kazen so na prošnjo spremenili na dvajset let prisilnega dela. Zaradi bolezni je bil pogojno izpuščen po štirih letih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Navdih za naslednjih sto let

dr. Katja Škrubej, 14.2.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 7/2019Rezultat vseučiliškega gibanja z vrhuncem na največjem shodu, ki ga je v Ljubljani 1. decembra 1901 sklical dr. Vinko Gregorič, potekal pa je pod predsedstvom župana Ivana Hribarja, in podpornih manifestacij v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, v Trstu ter drugod je bila ponovna prošnja vladi na Dunaju, da ugodi zahtevi po slovenski univerzi v Ljubljani. Kot piše Janko Polec, je na poziv graških in dunajskih slovenskih akademikov ter ljubljanskega občinskega sveta svoje podpise prispevalo 242 občin na Kranjskem, 20 na Koroškem, 170 na Štajerskem in 56 na Primorskem in v Dalmaciji (skupaj 488), poleg tega pa še 93 društev in korporacij na Kranjskem, 56 na Štajerskem, 35 na Koroškem in sedem na Primorskem in v Dalmaciji (skupaj 191). Za ustanovitev slovenske univerze se je angažirano zavzelo tudi vse časopisje ne glede na politično profiliranost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Dajte nam slovensko univerzo!

dr. Katja Škrubej, 24.1.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 4/2019Poleti 1848 se je med poslanci v dunajski konstituanti iskrilo od razvnetih razprav o predlogih za možno prihodnost narodov Avstrijskega cesarstva - narodov, ki so se v tem procesu vsaj toliko konstruirali kot rekonstruirali oz. "pomladili". Danes, 170 let po t. i. "pomladi narodov", nam je relativno jasno v zavesti, da slovenske države leta 1991 ne bi bilo brez vizije, nazorno zapisane v programu Zedinjene Slovenije. V našem zgodovinskem spominu vedno znova obnavljamo zlasti prvo točko programa, ki je zahtevala razbitje starih historičnih dežel po jezikovno-etničnem kriteriju in nato povezavo teritorijev z večinskim slovenskim prebivalstvom v novo politično teritorialno enoto v okviru Avstrijskega cesarstva z lastnim parlamentom kot bistveno institucijo, v okviru katere bi bil končno mogoč permanentni proces konstituiranja politične skupnosti na demokratičnih, in ne več absolutistično monarhičnih izhodiščih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Slovenska pravna fakulteta kot nacionalna zahteva

dr. Katja Škrubej, 10.1.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 1-2/2019Preraščanje zahteve po slovenski pravni fakulteti v Ljubljani od stremljenj posameznih pripadnikov intelektualne elite leta 1848 v vsenacionalno zahtevo je najtesneje povezano s tistim obdobjem, ki je po kratki liberalni dobi, ki je sledila marčni revoluciji, spet na stežaj odprlo vrata svobodi združevanja kot eni temeljnih človekovih pravic v modernem smislu - z dobo taborov med letoma 1867 in 1871.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Začetki boja za slovenski jezik pravne znanosti

dr. Katja Škrubej, 22.11.2018

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 45-46/2018Otvoritveni govor prvega dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Leonida Pitamica Pravo in revolucija 15. aprila 1920 v zbornični dvorani nekdanjega kranjskega Deželnega dvorca je bil kot znanstvena razprava pred navdušeno publiko podan v zborni slovenščini, ki jo je odlikovala izbrušena pravna terminologija tudi za najkompleksnejše pravno-filozofske pojme. S tem je bil na najlepši možni način spodmaknjen kronski argument večnih dvomljivcev, ki jih v prejšnjih sto petdeset letih vsake toliko ni manjkalo niti v slovenskih vrstah, češ da slovenski jezik še ni "zrel" za univerzitetno znanstveno raven poučevanja in raziskovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Pravna fakulteta in začetki slovenske državnosti 1918-1920

dr. Katja Škrubej, 25.10.2018

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 41-42/2018Na podlagi 1. člena enega najkrajših zakonov v naši pravni zgodovini, vseboval je vsega štiri člene, je bila 23. avgusta 1919 ustanovljena današnja Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani ali s takratnim imenom Juridična fakulteta Vseučilišča Kraljevstva (!) Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, seveda pa tudi univerza sama. Ker je v zadnjih desetletjih postala zmeda glede pravega datuma ustanovitve univerze in fakultete že kar precejšnja, je treba pojasniti, da je zakon sprejelo začasno Narodno predstavništvo 17. julija 1919, regent Aleksander ga je nato v imenu kralja Petra podpisal 23. julija. Zavezujočo moč pa je zakon dobil šele 23. avgusta z objavo v uradnem listu, in to v tistem za celotno državo, na kar napotuje tudi zadnji, tj. 4. člen zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Magna Carta 1215?

dr. Katja Škrubej, 20.8.2015

Človekove pravice

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 31-32/2015Listine svoboščin, ki so jo kralj Ivan s privrženci in opozicija upornih baronov po dolgotrajnih pogajanjih končno potrdili s kraljevim pečatom in obojestransko prisego sredi junija 1215, ni v tistem letu nihče označil za "veliko". Papež, Ivanov senior, ji je odrekel veljavnost in že oktobra je spet izbruhnila vojna, ki so jo uporni baroni izgubili. Večkrat spremenjena je začela veljati šele leta 1225. Imenu, ki se je prvotno nanašalo zgolj na fizično velikost, je botrovala pisarniška praksa njenega označevanja (maior carta) v odnosu do manjše Listine o gozdovih (minor carta), s katero sta bili od leta 1216 skupaj objavljeni, njegovi poznejši uveljavitvi pa zlasti pravniki v službi parlamenta, ki so pomen prvotnih formulacij široko razlagali in spreminjali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Pozabljena latinščina

dr. Katja Škrubej, 17.10.2014

Kultura in umetnost

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 40-41/2014Konec poletja je izšla prav posebna knjiga, katere naslov Pozabljena latinščina (IUS SOFTWARE, GV Založba, zbirka Pravna obzorja, 50, Ljubljana 2014, 433 strani) bodo bralci Pravne prakse nemudoma prepoznali, saj so prispevke z razlago in širšim pomenskim ozadjem premnogih latinskih rekov pod tem krovnim naslovom izpod peresa istega avtorja lahko v obliki kolumn z užitkom prebirali vse od leta 2008. Prevodi in spremna beseda so seveda delo profesorja dr. Janeza Kranjca, stvarno kazalo pa je prispeval Iztok Štefanec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Justinijanove Institucije

dr. Katja Škrubej, 21.3.2013

Kultura in umetnost

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 11/2013Konec preteklega leta je izšel slovenski prevod Institucij cesarja Justinijana (GV Založba, zbirka Pravna obzorja, Ljubljana 2012, 516 strani), ki jih zaradi njihove poznejše široke recepcije upravičeno štejemo za temeljno delo evropske pravne znanosti. S tem smo v slovenskem jeziku bogatejši za prvi del pregovorno slavne, a žal mnogo premalo dejansko poznane Justinijanove kodifikacije. Prevod Institucij v slovenščino in spremna beseda sta v celoti delo profesorja dr. Janeza Kranjca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

200 let ODZ (6)

Katja Škrubej, 7.7.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 26/2011Dne 2. februarja 1849, v porevolucionarnem času, ko je bila prva konstituanta, v kateri so kdaj aktivno sodelovali tudi Slovenci, tik pred razpustom, svoje ustave pa mladi cesar Franc Jožef I. narodom še ni vsilil, je Anton Mažgon (1812-1849) v prvem slovenskem političnem listu Slovenija objavil prevod začetnih sedmih členov ODZ v slovenščino. Naslov zakonika je poslovenil v Knjigo splošnih deržavljanskih postav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

200 let ODZ (5)

Katja Škrubej, 23.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 24-25/2011V decembrski številki Slovenskega pravnika iz leta 1898 je ob petdeseti obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. objavljen slavilni spis, v katerem so z dolžnim navdušenjem predstavljeni "plodovi na pravnem polji" v teh pol stoletja: javno pravo da je prišlo "iz starih šablon v ves drugi tir, po katerem je Avstrija napredovala in se spopolnjevala v resnično pravno državo", saj se je, kot ugotavlja avtor, "absolutizem moral umakniti ustavi, po kateri so narodi in državljani dobili pravico sodelovanja pri zakonodavstvu in pravico kontrole nad gospodarstvom in upravo države".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

200 let ODZ (4)

Katja Škrubej, 16.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 23/2011V predgovoru k svojemu komentarju Občega državljanskega zakonika (ODZ) Franz von Zeiller leta 1811 takole izrazi globoko zagato, s katero je bil soočen kot njegov redaktor: "Težke, in kljub temu utemeljene zahteve, ki jih zakonodaji postavlja filozofija, da mora biti zakonik kratek, splošno razumljiv, hkrati pa popoln, se lahko povežejo samo tako, da se izdela globoko premišljen, toda preprost (tj. očiščen vse učene navlake) sistem splošnih pravnih pravil, ki jih lahko razširimo na vsa pravna razmerja. Takšne vrste zakonik je videti pri preglednem branju lahek v zasnovi in enako udoben za izvrševanje."
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

200 let ODZ (3)

Katja Škrubej, 9.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 22/2011"Od zakonika civilnega prava zahtevamo popolnost. Obravnavati pa ne sme samo čiste veje pravnih poslov. Za vsako vejo Šcivilnega prava] mora vsebovati tako izčrpne določbe, da lahko v pravu podkovani na njegovi podlagi odloči v vsakem možnem primeru. Naj se še tako bohoti neskončna paleta različnih pravnih primerov nasproti možnosti, da bi tej zahtevi zadovoljivo ugodili, pa je uresničljivost take možnosti kljub vsemu postavljena onkraj dvoma ob premisleku, da počiva pravo na nespremenljivih pravilih, ki jih lahko izpeljemo iz višjih, splošnih in zato za vse možne primere zadostnih temeljnih pravil."
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

200 let ODZ (2)

Katja Škrubej, 2.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 21/2011Dr. Lovro Toman, pravnik in pesnik ter v drugem ustavnem obdobju Avstrijskega cesarstva poslanec prvega sklica kranjskega Deželnega zbora in prvega sklica Državnega zbora na Dunaju (leta 1861), je v svojem govoru ob 50. obletnici Občega državljanskega zakonika (ODZ) pred člani ljubljanskega pravoznanstvenega društva 16. januarja 1862 med drugim dejal: "Slave pa je vreden zakon prav državljanskih. To pravo zajeto je iz večne naravne pravice, ker človeštva, vrednosti človeka ne prezira nikdar, temveč posebno izrekuje postavo, da človek ima prirojene pravice svoje, ker postavlja celó v posebnem stavku (§ 7.) naravno pravo za razsojilo nekaterih pravniških razmer Š...]"
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

200 let ODZ (1)

Katja Škrubej, 26.5.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 20/2011Dne 5. junija 1811 je dvorna komisija, zadolžena za pripravo Občega državljanskega zakonika (ODZ), poslala pismo z zahvalo za pomoč pri posredovanju strokovnih mnenj in za natančni pregled besedila zakonika tudi dr. Tomažu Dolinarju (1760-1839), doma iz Dorfarjev pri Škofji Loki, profesorju kanonskega in rimskega prava na dunajski univerzi. ODZ, v svojem času po kakovosti primerljiv le še s francoskim Code Civil, je cesar Franc I. razglasil štiri dni poprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄22

Predsodki iz pravne zgodovine (10)

dr. Katja Škrubej, 4.6.2009

Ostalo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 22/2009Slovenska in evropska pravna tradicija: pravo kot zgodovinski proces
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄21

Predsodki iz pravne zgodovine (9)

dr. Katja Škrubej, 28.5.2009

Ostalo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 21/2009Med tradicijskimi jedri laiških sodišč in kodifikacijami: vprašanje kontinuitete
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄20

Predsodki iz pravne zgodovine (8)

dr. Katja Škrubej, 21.5.2009

Ostalo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 20/2009Sprejem prve kodifikacije civilnega prava v naši pravni tradiciji, tj. Občega državljanskega zakonika (ODZ) leta 1811, je vsaj v dveh pogledih prelomen dogodek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

Predsodki iz pravne zgodovine (7)

dr. Katja Škrubej, 14.5.2009

Ostalo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 19/2009Od kdaj naprej običajno pravo ni več formalni vir prava? Od kdaj to ni več ius commune, v jedru katerega je bila Justinijanova kodifikacija ali bolje Corpus iuris civilis? Od kdaj šele je pri nas formalna veljava Prava priznana torej izključno vladarjevemu (državnemu) pravu, hkrati pa - oboje namreč...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄18

Predsodki iz pravne zgodovine (6)

dr. Katja Škrubej, 7.5.2009

Ostalo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 18/2009Ustava, konstituanta in Slovenci v letu 1848
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Predsodki iz pravne zgodovine (5)

dr. Katja Škrubej, 23.4.2009

Pravoznanstvo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 16-17/2009Današnji pravniki smo navajeni razmišljati o pravu predvsem kot o pojavu, ki velja teritorialno v okviru države. Pri tem si ozemlje skoraj samoumevno predstavljamo kot zaokrožen, razmeroma stabilen element, kjer se, če se, spreminja le državna oblast. V prejšnjem prispevku sem predstavila deželo (La...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄14

Predsodki iz pravne zgodovine (4)

dr. Katja Škrubej, 9.4.2009

Ostalo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 14/2009 V novembru 1918 Narodna vlada SHS v Ljubljani razpusti odbor deželnega parlamenta dotedanje vojvodine Kranjske in prevzame njegove posle, ukine organe deželne uprave ter razglasi "naredbo o prehodni upravi" tudi za "Goriško, slovenski del Istre, mesto Trst z okolico in za Štajersko in Koroško, koli...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Predsodki iz pravne zgodovine (3)

dr. Katja Škrubej, 2.4.2009

Ostalo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 13/2009 Ob vprašanju, v katerih državah so živeli naši predniki od zgodnjega srednjega veka naprej, zavladata med študenti prava v prvem letniku, tj. gimnazijskimi maturanti z vseh koncev Slovenije, zadrega in tišina. Vprašanje je namenjeno kot uvod v spodbijanje že kar pregovorne naveze, celo dihotomije o...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄12

Predsodki iz pravne zgodovine (2)

dr. Katja Škrubej, 26.3.2009

Ostalo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 12/2009Tradicijska jedra med ius originis in ius terrae Ko razmišljamo o pravnih tradicijah po Evropi, pogosto predpostavljamo, da Angleži od nekdaj živijo po angleškem pravu, Francozi po francoskem, Nemci po nemškem, le pri Slovencih se hitro pojavi zadrega. Še zlasti, če govorimo o času pred 18., kaj š...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄11

Predsodki iz pravne zgodovine (1)

dr. Katja Škrubej, 19.3.2009

Ostalo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 11/2009Psevdoetničnost in pravo: germansko-rimsko-slovansko?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(31)

Leto objave

2019(4) 2018(2) 2015(1) 2014(1)
2013(1) 2011(6) 2009(10) 2008(1)
2006(1) 2003(1) 2000(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: Š

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov