O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Eksistencialna krivda Zahoda in boj za interpretacijo 297. člena KZ-1

dr. Rok Svetlič, 12.10.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 39-40/2018V 35. številki PP je bil objavljen članek mag. Primoža Križnarja z naslovom Poskus drugačne interpretacije 297. člena KZ-1(člen je naslovljen "Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti"). Že dlje časa sem razmišljal o članku, posvečenem tematiki, ki jo obravnava ta člen, tako da me je ta dragoceni prispevek k diskusiji o preganjanju sovražnosti spodbudil k pisanju naslednjih vrstic. Križnar je svojo analizo posvetil argumentu v prid širši interpretaciji izvršitvenega načina kaznivega dejanja. Pledira, da bi dikcijo, "dejanje [...], ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir", aplicirali tudi na zgolj potencialno ogrožanje teh pravnih dobrin. Če je res uveljavljena interpretacija, po kateri so kazniva le dejanja, ki so "tik pred tem", da sprožijo nasilje, tedaj je upravičen pomislek, ali ta interpretacija pomenskost člena pokaže "v najboljši luči".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Kako ubraniti pravo pred njim samim?

dr. Rok Svetlič, 7.12.2017

Pravoznanstvo

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 47/2017Anglosaška pravna kultura temelji na spoznanju, da konkreten pravni primer ni le aplikacija norme na naključen dejanski stan. Je točka, iz katere lahko razberemo, kaj pravo kot tako pravzaprav je. To potrjujeta izjemno zanimiva nedavna dogodka. Prvi zadeva deportacijo sirskega begunca, za katero je stala odločba, preskušena na vrsti sodnih inštanc. Drugi pa odločbo Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. Obema je skupno, da sta porodila revolt (dela) javnosti oziroma političnega spektra, kar je pripeljalo do izjemnega napora, da bi ju obšli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Sodba v imenu temeljne norme

Svetlič Rok, Letnar Černič Jernej, 20.7.2017

Sodišča

dr. Rok Svetlič, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 28-29/2017Vrhovno sodišče je konec letošnjega maja podalo sodbo v opravilni zadevi I Ips 306/2009, v kateri je hči Viktorja Habiča z zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljala razveljavitev sodbe "Izrednega vojaškega sodišča narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije", izrečene na t. i. kočevskem procesu oktobra leta 1943, s katero je bil njen oče (poleg številnih drugih) med drugim zaradi "narodnega izdajstva" po ekspresnem postopku obsojen na smrtno kazen. Vrhovno sodišče je njeno zahtevo zavrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Pravno mišljenje kot prva žrtev neke dobe

dr. Rok Svetlič, 11.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 18/2017Naslednje vrstice bomo posvetili pojavu, ki na zahrbten način ogroža zahodno pravno in demokratično kulturo. Ne nastopa, denimo, v obliki definiranega (političnega) programa, ki bi nasprotoval temeljnim vrednotam neke družbe. Prisoten je kot na videz nevtralen medij, ki zajema sleherni družbeni odnos, zato ni lahko prepoznati njegove škodljivosti. Gre za formalistično, mehanicistično mišljenje, ki je popolnoma slepo za vsebinsko raven družbenih problemov. Izčrpava se v brezmejnem drobljenju, napotuje na neštete kategorizacije - denimo na obrazcih, v poročilih, odločbah -, ki uporabnike silijo v nesmiselno členjenje materije. Kljub navidezni natančnosti je to povsem nenatančno mišljenje, ki ni zmožno zajeti ključnih pojmov zahodne civilizacije: od človekovih pravic, dostojanstva, prek univerze in znanosti, do konkretnih medsebojnih razmerij med pravnimi subjekti. Evropo - ki stoji in pade na tradiciji humanizma - ta pojav ogroža bolj kot porast političnih populizmov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Metoda in resnica v kazenskem postopku

dr. Rok Svetlič, 5.6.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Rok Svetlič, Pravna praksa, 22/2014Danes je družbeno razpoloženje za sodstvo zelo neugodno. Na eni strani postaja vse bolj zavezujoč tisti način mišljenja, ki ima svoje mesto v strogi znanosti. Fiziku, denimo, nikoli ne smemo zaupati kot osebi, vse njegove trditve morajo imeti neizpodbiten dokaz. Ta vzorec se zdaj skuša prenesti na sodno odločanje. Na drugi strani je še vedno živo kulturnozgodovinsko izročilo, po katerem je pravo instrument vladajočega razreda za podrejanje in nič drugega. Če dodamo še ekscesno stopnjo nezaupanja v sodstvo, nastopi konstelacija, ki nevarno otežuje delo sodišč. Eden od simptomov zanjo je naraščanje obsega obrazložitev, ki se v izjemnih primerih raztezajo že na stotinah strani. S tem obrazložitev neizogibno zgreši svoj namen: sodba mora izkazati pojmovno kvaliteto, do katere nikoli ne bomo prišli z empirično kvantiteto. Na ravni razlage pravnih aktov je že dolgo uveljavljeno spoznanje, da sodnik ni subsumpcijski avtomat. Prav to - mehanskost njegovega dela - danes pričakujemo v dokaznem postopku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(5)

Leto objave

2018(1) 2017(3) 2014(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov