O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 52)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Če všečkate ali ne - pod Facebookovo lupo ste

Nika Skvarča, 3.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 37/2019Piše se leto 2018. Zunaj je običajno, mrzlo, zimsko jutro. Sedete za ekran računalnika in najprej pregledate dnevne spletne novice. Med branjem novic se spomnite, da vam je zmanjkalo hrane za vašega Fifija. Odločite se, da boste za srečo psička žrtvovali še nadaljnjih deset minut delavnika in preko spletne strani naročili njegove priljubljene brikete. Odpre se vam spletna stran prodajalca. Pri tem se vam na spodnjem delu ekrana pojavi tisto nadležno obvestilo v zvezi z varstvom vaših osebnih podatkov. Seveda kliknete "Se strinjam" in nadaljujete z iskanjem tiste suhe hrane z okusom soške postrvi. Med pregledovanjem prehranskih artiklov opazite tudi tisti znani modri spletni vtičnik "Všeč mi je" z dvignjenim palcem vred, ki mu ne posvetite preveč pozornosti. Nič hudega sluteč opravite naročilo in zapustite spletno stran. Ker ste bili nenavadno hitri pri opravilu, vam je ostalo še nekaj minut za pregled Facebooka. Čudežno se vam na zidu profila prikazujejo psički in informacije o tegobah, ki jim pretijo zaradi bližajočega spomladanskega časa ter seveda priporočila za zdravo in poceni prehrano. Kako je to mogoče? Jah, cena obstoja "brezplačnega" družbenega omrežja je pač visoka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Pomembnost neposrednega zaslišanja obremenilne priče

Nika Skvarča, 11.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 6/2016Na Spodnjem Saškem je bil tisti februarski večer še posebej leden. V majhnem in zatohlem stanovanju sta si prostitutki ravno prižgali cigareti, ko je nekdo potrkal na vrata. Njuna pogleda sta se srečala, iščoč odgovor, h kateri od njiju je stranka prišla. Vendar odgovora ni bilo razbrati. Črnolaska je v pepelnik, prenapolnjen s cigaretnimi ogorki, ugasnila cigareto, si nadela svileno haljo modrikaste barve in med zavezovanjem pasu odkorakala proti vratom. Ko jih je odklenila, sta na vratih stala dva mlajša moška. Še preden ju je sploh dobro pogledala, že je na svojem vratu začutila hladno rezilo noža. Onemela je in z očmi iskala pomoč svoje sostanovalke, ki pa se je podvizala skočiti čez balkon. Drugi moški je stekel za njo, a je kmalu obupal. Medtem pa je prvi z nožem črnolaski velel, naj mu izroči ves denar. Izplenil je 550 evrov, njen mobilni telefon in nepogrešljivi stacionarni telefon, ki je ves prašen in zanemarjen po vsej verjetnosti moledoval: "Vzemi me s seboj!" Bogati izplen ga je stal devet let in šest mesecev zaporne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Državi ni treba priznati zakonske zveze s 14-letnim otrokom

Nika Skvarča, 14.1.2016

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 2/2016Obravnavani primer bežno spominja na shakespearsko tragedijo, ki je zasnovana na sporu med Capuleti in Montegi. V sodobni "različici" znanega dela je bolj kot tragičen konec glavnih protagonistov tragična vloga prava in delovanje državnega aparata. Glavna igralca namreč pričaka srečni konec s triumfom ljubezni. Sicer pa se v obeh dramah odvija podobna motivika: prikrita ljubezen, pobegli par, nepriznavanje verske poroke in izgon moškega lika (iz države). Mladi afganistanski par se je pred šestimi leti zatekel v Iran in tam sklenil versko poroko. Zatočišča sta si pozneje zaželela v Švici, v katero sta vstopila s prečkanjem meje z Italijo. Preobrat se zgodi v trenutku, ko sta zaprosila za azil. Pravne zagonetke pri pridobivanju te pravice so tako zelo nenavadne, da so se večini odgovorov nanje izognili celo strasbourški sodniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Halo, zakonodajalec? Tukaj razburkani ocean kazenskih pravnikov

Nika Skvarča, 17.12.2015

Kazenski postopek

Nika Skvarča, Pravna praksa, 49-50/2015Ob besedah predavateljev o povečevanju represije, o eroziji zasebnosti v digitalnem svetu, o položaju žrtev v kazenskem postopku, o nespametnem medijskem poročanju in o še bolj nespametnem spreminjanju kazenske zakonodaje se v moj spomin prikradel eden bolj poetičnih stripov T. Lavriča. Otožen moški v robotski preobleki pravi: "Nekoč je bil bes. Nemočni bes hrumečih voda. A kaj je krik oceanov brezbrižnemu soncu? Šepet v daljavi. Vihar v kozarcu." Natanko tako si namreč predstavljam komunikacijo med kazenskopravno srenjo in zakonodajalcem. Slednji, nekje visoko na nebu, komaj še opazi zemeljske anomalije. Spodaj pa razburkan ocean kazenskih pravnikov, ki ga "šepetavo" opozarja na reševanje nakopičenih zemeljskih tegob. Ne izključujem pa možnosti, da je to asociacijo izzval le pogled na morje, ki ga je bilo izza zaves portoroške dvorane mogoče opazovati na 8. konferenci kazenskega prava in kriminologije 1. in 2. decembra 2015. Vsekakor bomo v imenu predavateljev vsaj štirikrat poskusili vzpostaviti zvezo z zakonodajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

O (ne)blagodejnih učinkih sodb strasbourškega sodišča na Slovenskem

Nika Skvarča, 3.12.2015

Človekove pravice

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2015Butična država si je v lanskem letu vnovič prislužila primat med članicami Sveta Evrope, ki so najpogosteje kršile človekove pravice in temeljne svoboščine glede na število prebivalcev. Ko so statistični podatki pripotovali iz Strasbourga do slovenskih medijev, so ti pri poročanju pogosto posegli po besednjaku, ki je vključeval samostalnik sramota. A vendarle so te, če hočete, sramotne številke vsaj pripomogle k oblikovanju strokovne javne razprave. Slednja tako poteka že vse od poletja, znotraj nje pa podkovani razpravljavci poudarjajo tiste človekove pravice in svoboščine, za katere so prikrajšani nekateri slovenski državljani, imenujejo tiste državne institucije, ki so pripomogle k tem kršitvam, in, ne nazadnje, podajajo svoja mnenja o možnostih za preprečevanje nadaljnjih obsodb s strasbourških višav. Jesenska različica tega diskurza je potekala v obliki okrogle mize na 13. Dnevih evropskega prava, ki so se 19. novembra 2015 odvijali na PF Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Med pravom in pravičnostjo

Nika Skvarča, 3.12.2015

Kultura in umetnost

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2015Med prebiranjem knjige Med pravom in pravičnostjo, Sto in en utrinek avtorja dr. Cirila Ribičiča (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2015, 436 strani) sem se spomnila na že davno prebrano Sliko Doriana Graya. Oscar Wilde namreč v njej zapiše, da "so tisti, ki bitko zavrnejo, ranjeni huje od onih, ki se je udeležijo". In zbirka utrinkov popolnoma pritrjuje Wildovemu aforizmu. Njen avtor je namreč eden redkih bojevnikov, ki je le redko izpustil kakšno bitko in, kar je še bolj pohvalno, je še bolj poredko kakšno izgubil. Njegove žrtve so najpogosteje pragmatizem, formalizem in (nespametna) politika. Medtem ko so na strani zmagovalcev vedno človekove pravice in zdrava pamet. A ne glede na dodeljevanje vlog v knjigi so pričujoči utrinki odsev slovenske družbe zadnjih dvajsetih let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Skupne vrednote kot smerokaz k stabilni družbi?

Nika Skvarča, 5.11.2015

Ostalo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 42-43/2015Nedvomno so vrednote nujna podstat za stabilnost in razvoj družbe. Težko je oporekati tudi dejstvu, da se vrednote čedalje bolj relativizirajo. Odsotnost tega vezivnega tkiva pa lahko pripelje do razpada družbe na pesek posameznikov, kot se je izrazil Napoleon. S poljubno uporabo vrednot se povzdigujejo le določene politične, religijske in druge usmeritve, kar privede do zanikanja obstoja drugih oziroma drugačnih nazorov. Ali je relativizacijo vrednot sploh še mogoče zaustaviti? Odgovor udeležencev tretjega posveta gibanja Svetovni etos Slovenija, ki se je 20. oktobra 2015 odvijal v Cankarjevem domu, je bil seveda pritrdilen. Vendar kako doseči ta cilj? S soglasjem o skupnih vrednotah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Prestrezanje komunikacij v praksi

Nika Skvarča, 22.10.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 41/2015Že dolgo vemo, da smo posamezniki v informacijski družbi precej lahek "podatkovni plen". Ob razkritju obstoja teh informacijskih plenilcev so se nujno povečale težnje po zaščiti naše komunikacijske zasebnosti. A vendarle ob kriptiranju elektronske pošte pozabljamo, da je zakladnica podatkov tudi mobilna naprava, ki so jo nekoč reklamirali kot prototip "ptičje svobode". Tehnološko podkovani strokovnjaki vedo, da je za dosego tako pretencioznega cilja možna le ena rešitev: vzeti mobilni telefon v roke in ga karseda močno zalučati v betonsko konstrukcijo. Poleg tega naj to ihtavo dejanje spremlja še mantra vseh nekdanjih kadilcev: nikoli več! Če menite, da bi to dejanje privedlo do preveč drastičnih sprememb v vašem življenju, lahko uhajanju prometnih podatkov preprosto kljubujete z razumevanjem. Z razumevanjem načinov prestrezanja komunikacij v praksi. Temu je bilo namreč namenjeno zadnje predavanje dr. Mateja Kovačiča, ki ga je izvedel 8. oktobra 2015 v organizaciji Pravniškega društva Ljubljana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Troti našega vsakdana

Nika Skvarča, 17.9.2015

Društva, javni shodi, prireditve

Nika Skvarča, Pravna praksa, 36-37/2015Prepričana sem, da večina ljudi ob omembi besede trot najprej pomisli na znanca, ki bi ga zlahka orisali kot omejenega ali nespametnega človeka. Vendar ne. V kontekstu tega prispevka velja za nespametnega samo tisti posameznik, ki trote uporablja kot sredstvo za potešitev svojih voajerskih ali celo morilskih nagnjenj. Na trota je namreč mogoče pripeti videokamero ali do 30 kilogramov težko razstrelivo. Njihova uporabnost je tako zelo raznolika, da postajajo čedalje pogostejši "pojav" tudi v našem zračnem prostoru. To pa je skrb vzbujajoče dejstvo, ki bi potrebovalo čimprejšnjo zakonsko ureditev. Toda kako se lotiti pravnega urejanja povsem novega področja? Odgovor na to vprašanje je iskal Igor Belič z Inštituta za forenziko in informacijskih tehnologij na zadnjem srečanju Pravniškega društva Ljubljana 10. septembra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Kako odsvojiti premoženje svojih mladoletnih otrok?

Nika Skvarča, 10.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 35/2015Otročje lahko! V vlogi zakonitih zastopnikov otrok se starši z nasprotno stranko najprej dogovorijo o bistvenih sestavinah pravnega posla, pozneje pa sklenjen dogovor le še (fizično) izvedejo. Skrbno skovanemu načrtu lahko kakšno drobno nevšečnost povzroči le zakonska varovalka, ki zahteva predložitev take pogodbe v potrditev Centru za socialno delo (CSD). Smisel take ureditve je v želji, da bi država preprečila nastanek škode tistim, ki so v družbi najbolj ranljivi: otrokom. Tako slovenska kot tudi hrvaška zakonodaja sta kot varuha otrokovih koristi postavili državni organ. Vendar se je v bogati sodni praksi obeh držav do zdaj le Hrvaška spraševala, kako ravnati v primeru, ko se CSD odloči napak? Z drugimi besedami povedano, kdo bo ubranil otroke pred škodo, ki bi jo lahko povzročila kar država sama? Z veliko mero parafraziranja lahko torej sklenemo, da je Hrvaška vnovič prehitela Slovenijo! Tokrat v raznovrstnosti sodne prakse, ki zadeva odsvajanja premoženja otrok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Je še mogoče razmejevanje med smrtno kaznijo in dosmrtnim zaporom?

Nika Skvarča, 4.6.2015

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 22/2015Ob koncu 50. let prejšnjega stoletja sta Dick in Perry v ameriški zvezni državi Kansas umorila štiričlansko družino. "Nisem imel namena mu kaj storiti. Zdel se mi je prijazen, blag človek. Bil sem teh misli prav do trenutka, ko sem mu prerezal vrat," je po zapisih Trumana Capoteja na zaslišanju izjavil Perry. Povračilni ukrep ameriške zvezne države ni bil nič kaj manj okruten, saj se je smrtna kazen izvršila z obešenjem obeh storilcev. Slaba tri desetletja pozneje se je s podobnim primerom srečalo tudi Združeno kraljestvo. Le da se zapisi o njem niso znašli v mojstrski leposlovni obliki "kriminološkega učbenika", temveč le na sodnem in nepogrešljivem rumenem papirju. Arthur Hutchinson je vlomil v stanovanjsko hišo, do smrti zabodel moža, njegovo ženo in njunega sina ter na okruten način posilil osemnajstletno hčer. Če bi Hutchinson izvršil ta dejanja v času ameriškega umora, ko se je v Angliji še vedno izvrševala smrtna kazen, bi ga po vsej verjetnosti doletela enaka represalija kot ameriška sociopata. A kljub aboliciji kazni fizične smrti je sodišče Hutchinsona obsodilo na tisto v socialnem pomenu: dosmrtni zapor, za katerega pa zakonodaja ne omogoča pogojnega odpusta. Ali je taka zakonska ureditev v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Božično drevesce kot prispodoba slovenskega prekrškovnega prava

Nika Skvarča, 21.5.2015

Prekrški

Nika Skvarča, Pravna praksa, 20-21/2015Letos mineva deseta obletnica velike reforme Zakona o prekrških (ZP-1). V čast temu jubileju na Ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi deseto novelo tega po(ne)srečenega zakona (ZP-1J). Pravzaprav jih je ta čast doletela zaradi vnovične ugotovitve Ustavnega sodišča, da je zakon v neskladju z Ustavo RS. Vendar, kot je bilo slišati na 10. dnevih prekrškovnega prava v Kranjski Gori med 14. in 15. majem, je problem prekrškovnega prava še veliko širši. Do prekrškovne ureditve se namreč vedemo kot do božičnega drevesca, na katerega nenehno natikamo okraske v obliki a, b in c indikatorjev. S tem pa je kaotičnost "drevesca" zagotovljena. A vendarle nas lahko znotraj tega kičastega nereda bodri Nietzschejeva receptura o spreminjanju kaosa v red: z golo pomočjo volje in moči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Kjer je volja, je tudi pot

Nika Skvarča, 14.5.2015

Ostalo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 19/2015Na tokratnem občnem zboru Pravniškega društva Ljubljana (PDL), ki je potekal v četrtek, 7. maja, na običajni lokaciji v središču Ljubljane, so ugotovili: prvič, da je število njihovih članov sicer konstantno, vendar da je med stalnicami tudi neplačevanje članarine, drugič, da je planinska sekcija društva pri svoji dejavnosti organiziranja izletov zelo uspešna, in tretjič, da se slovenska osamosvojitev pravzaprav še ni (pravno) končala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Osebni dokazi - verbalne izjave kot pot k materialni resnici?

Nika Skvarča, 7.5.2015

Kazenski postopek

Nika Skvarča, Pravna praksa, 18/2015Pridobivanje in vrednotenje izjav osumljenca (obdolženca), prič, izvedencev ter strokovnjakov je v kazenskem postopku precej zapleteno. Opraviti imamo namreč z najbolj zapleteno "stvarjo" na svetu: s človekom. Še vedno je težko razumeti priznanje, ki sta ga pred več kot stotimi leti podala zakonca Franc in Marija Bratuš o umoru njune hčerke. Priznala sta, da sta jo umorila, njeno truplo pa razkosala in zažgala v peči. Dve leti pozneje je novomeški preiskovalni sodnik po naključju zasliševal tatico, za katero je posumil, da bi lahko bila "umorjena" hči zakoncev Bratuš. Dvom se je razblinil v trenutku, ko je prednjo pomolil fotografijo obsojenih zakoncev. Prestopnica je namreč vzkliknila: "Oh, to so pa moj ata." Ali so izjavo o umoru izsili orožniki ali je držalo izvedensko mnenje o bolezenskem stanju zakoncev, ne ve nihče. Po več kot stoletju vemo le to, da se o načinih pridobivanja in vrednotenju izjav udeležencev kazenskega postopka sprašujemo še danes. Natančneje so si ta in še številna druga vprašanja postavljali 22. aprila na Fakulteti za varnostne vede, ki je pripravila posvet o kriminalističnih, kazenskopravnih in psiholoških vidikih osebnih dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Išče se zasebnosti znotraj digitalnega sveta!

Nika Skvarča, 16.4.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 15/2015Predstavljajte si, da se vaša polnoletna hči ni vrnila z včerajšnje rojstnodnevne zabave. V analognem svetu bi jo neprespani pričakali na hišnem pragu ter ji ob vrnitvi zagrozili z represalijami in posledicami "ponovitvene nevarnosti". A to so le še nostalgični spomini iz analognega življenja. V digitalnem svetu si je mogoče orisati drugačen razplet. Čeprav ste že vsaj dvestokrat poskusili, se njena telefonska številka vedno odzove z mantro o nedosegljivosti. Zato odtipkate telefonsko številko najbližjega informacijskega centra, kjer se vam oglasi prijazna (vsevedna) operaterka: "Dober dan, gospod Novak, kako vam lahko pomagam? Aha, hčerke že deset ur ni doma ... Počakajte, bom preverila, ali so morda njen avto videli kje na avtocesti ... Aha, registrska številka njenega avtomobila je bila nazadnje zaznana na cestninski postaji v Senožečah. Samo malo, pogledala bom, ali je v zadnjih dveh urah njen bančni račun zaznal odlive. Tako je, ob petih zjutraj je v portoroškem lokalu plačala dve kavi in rogljiček. Čakajte, gospod Novak, se bom povezala s tamkajšnjo videonadzorno kamero in preverila, ali hči še vedno srka kavico ob morju ... Aha, vidim jo. Da, gospod Novak, vaša hči je pravkar zaužila zadnji grižljaj svobode, oprostite, rogljička." Še sreča, da se v naši pravni stroki takim "futurističnim" scenarijem upira vse več t. i. branilcev zasebnosti. Dobršen del teh se je med 10. in 11. aprilom zbral v Kranjski Gori, kjer so na prvih Dnevih prava zasebnosti in svobode izražanja v organizaciji družbe IUS SOFTWARE (GV Založba) skušali poiskati načine, ki bi nas ubranili pred invazivnimi posegi v zasebnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Manj socialnih pravic, več sodniških pripravnikov?

Skvarča Nika, Garzarolli Marjana, 19.3.2015

Sodišča

Nika Skvarča, Marjana Garzarolli, Pravna praksa, 11-12/2015Bilo je vroče poletno popoldne. Temperatura se je tiste dni povzpela na okroglih 40 stopinj. A ne glede na "izredne okoliščine" je bilo treba po opravkih. Tokrat k tretji veji oblasti. Ob vstopu v tamkajšnjo pisarno pa me je kar zmrazilo. Dobesedno, saj je klimatska naprava ohladila zrak na osemnajst stopinj. A bolj kot sem se približevala mizi referentke, bolj je bilo ozračje prijetno. Kako ne, če pa se je skandinavsko ozračje mešalo s tropsko klimo od na stežaj odprtega okna. Zato sem uslužbenko povprašala: "Ali se pri vas varčevalni ukrepi ne izvajajo?" Gospa me je le mrko pogledala in rekla: "Boste že videli varčevanje!" In kako prav je imela! Njene besede lahko primerjamo z Nostradamusovimi prerokbami, saj se vse od takrat mladi pravniki v znoju borimo za pridobitev pripravniškega stolčka na slovenskih sodiščih. A predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) napoveduje, da se bo v naslednjih mesecih (pregreta) družbena klima vendarle spremenila. Predlog namreč predvideva povečanje števila pripravnikov na sodiščih. In kako? Tako, da bo pravosodje privarčevalo pri izdatkih za sodniške pripravnike v delovnem razmerju in za tiste, ki za svoje delo že tako in tako niso plačani, pri volonterjih, torej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Kaznivo dejanje zvijačnega zapeljevanja - primerno orodje za preprečevanje spolnih zlorab otrok?

Nika Skvarča, 12.3.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 10/2015Pred dvema letoma smo lahko v dnevnem časopisju prebrali novico o poskusu zvijačnega zapeljevanja. Nekega dne se je devetletna deklica potožila babici, da jo v spletni klepetalnici nadleguje neki fant. Gospa se je takoj podvizala k računalniku, se pod psevdonimom vnukinje prijavila v spletno klepetalnico in namesto nje nadaljevala načeti pogovor. Kaj kmalu se je tudi sama prepričala v resničnost otrokovih trditev. Opolzke ponudbe sogovornika so jo prepričale, da je pograbila telefon in podala prijavo policiji zaradi suma izvršitve kaznivega dejanja zvijačnega zapeljevanja. Zgodba je pozneje dobila veliko večje razsežnosti, vendar je tukaj pomembno le to, da iz domnevnega, prvega primera zvijačnega zapeljevanja ni bilo nič. To pa je povsem pričakovano, saj se pravzaprav nič ni zgodilo. Vsaj ne dovolj za sprožitev kazenskopravnega varstva. Nagovarjanju otroka k spolnemu ravnanju in k osebnemu srečanju bi morala namreč slediti tudi storilčeva konkretna dejanja za uresničitev srečanja. Taka je namreč dikcija novega kaznivega dejanja, ki ga je slovenski zakonodajalec poimenoval Pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene. Njen namen je predvsem preprečiti ali odvrniti fizični stik med otrokom in odraslim. Vendar - ali je taka inkriminacija lahko kos tako zahtevni nalogi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Zbornik znanstvenih razprav 2014

Nika Skvarča, 22.1.2015

Kultura in umetnost

Nika Skvarča, Pravna praksa, 3-4/2015Najnovejši Zbornik znanstvenih razprav (GV Založba oziroma IUS SOFTWARE, Ljubljana 2014, 198 strani) je izšel v nekoliko butični obliki. Njegovo vsebino namreč zapolnjuje le šest prispevkov, ki pa se pohvalijo z izredno aktualnostjo na različnih pravnih področjih in lahko zadovoljijo še tako raznolike bralce. V njih lahko preberete o sodobnem dojemanju zasebnosti, o branju možganov v kazenskem postopku, o pravicah obdolžencev pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS), o načinih zavarovanja upnikovega premoženja, o davku na finančne transakcije in o zadnjih spremembah zakonodajnega referenduma pri nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Ali je ostarela mati jedro družine njene odrasle hčerke?

Nika Skvarča, 8.1.2015

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 1/2015Včasih se razumnost strasbourških sodnikov prelevi v nekaj, kar je najlažje opisati z besedo formalizem. Res je sicer, da je dajanje vsebine abstraktnim pravnim izrazom vse prej kot preprosto delo. Toda ko se med presojanjem naleti na ovire, je zatekanje k obliki (in s tem zanemarjanje vsebine) precej vprašljiv izhod v sili. V predstavljeni zadevi se je sedmerici sodnikov zataknilo pri opredelitvi pojmov, kot so "običajne čustvene vezi", "jedro družine" in "družinsko življenje". Tako po mnenju večine sodnikov ostarele matere ni mogoče šteti za jedro družine njene odrasle hčerke, za njuno razmerje se tudi ne bi dalo reči, da presega običajne čustvene vezi, kar torej pomeni, da njunega odnosa ni mogoče subsumirati pod pojem družinskega življenja. Zato jo z veliko formalizma pošiljajo nazaj tja, od koder je betežna gospa Senchishak prišla - v Rusijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Med sivino vsakdana in črnilom hobotnice

Nika Skvarča, 4.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Nika Skvarča, Pravna praksa, 47/2014Če bolj ali manj redno spremljate medijske novice, veste, da so vseobsegajoči internetni nadzor, dokapitalizacija bank, vladavina lobistov, sporne "davčne oaze" in z njimi povezano pranje denarja ter za nameček še dolgotrajno poročanje o "političnih procesih" postali siv vsakdanjik slehernika pred televizijskim ekranom. Sprva osupljive, živce parajoče novice zaradi njihove vsakdanjosti postajajo vse bolj sive. Njihov odtenek sivine pa na žalost spodbudi le še refleks zehanja. Kako naj si drugače pojasnim pojav, da se človeka prav nič več ne dotakne informacija o višini, oblikah in inovativnih načinih "plemenitenja" premoženja najbogatejšega Slovenca, hkrati pa nas nadvse razjezi ugotovitev, da njegovih vzmetnic ne prodajajo več po akcijskih cenah? Edina sivina in z njo povezana apatičnost, ki se je med 25. in 26. novembrom podila okrog Čateža, je bila tista, povezana z vremenom. Že sedma konferenca kazenskega prava in kriminologije je namreč poskrbela za barvit prikaz spopada med (ostarelim) pravnim sistemom in (sodobno) korporacijsko kriminaliteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Svobodno čivkanje - o neustavnosti hrambe prometnih podatkov

Nika Skvarča, 4.9.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 34/2014Kolikokrat vas je kakšna dnevna novica tako zelo vznejevoljila, da bi najraje ves svoj gnev zlili na priročni spletni forum, vendar ste se iz bojazni, da bi vaš komentar prestopil prag sovražnega govora, raje zadržali in z nadležno tematiko nadlegovali svoje domače? Ste se tudi vi udeleževali (ne)davnih protestov brez prenosnega telefona in tako oropali zanamce za nadvse kakovostne in z vsebino napolnjene posnetke? Od letošnjega 18. julija si lahko daste duška! Zdaj ni več državnega organa, ki bi lahko pridobil podatek o vašem naslovu IP ali identificiral vašo bazno postajo, na katero ste bili priklopljeni. Nihče ne bo mogel izslediti vaše geografske širine niti, če ste bili eden izmed srečnežev, ki je 13. avgusta 2014 dobil sedež v prostorih Inštituta za kriminologijo v Ljubljani, ki je tega dne skupaj z Društvom za kazensko pravo in kriminologijo Slovenije organiziralo posvet Neustavnost hrambe prometnih podatkov: posledice razveljavitve ZEKom-1 v praksi. Pa naj še kdo reče, da je bil Telekomov slogan "Svoboden kot ptica" aktualen v nekih drugih časih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

S kaznovalnim nalogom nad zdravniško povzročitev smrti iz malomarnosti

Nika Skvarča, 28.8.2014

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 33/2014Gray je bolehal za ledvičnimi kamni. Včasih so bile kolike tako zelo hude, da je bilo treba poklicati dežurnega zdravnika, da mu je olajšal bolečine. Tako je bilo tudi pred šestimi leti, nekega zimskega popoldneva. Na klic se je odzval nemški zdravnik U., ki je dan poprej nastopil službo v Združenem kraljestvu. Kot je pozneje napisal, je bil tistega dne zelo utrujen in zmeden, saj je šele prejšnjega dne pripotoval iz Nemčije. V tako "strahovitih stresnih okoliščinah" je bolniku, namesto deset vbrizgal sto miligramov diamorfina. Gre za heroin, ki se v Združenem kraljestvu še vedno uporablja kot legalen protibolečinski preparat. Grey je nekaj ur po posredovanju zdravnika umrl.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Ob 50-letnici PDL o vrednotah

Nika Skvarča, 29.5.2014

Ostalo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 21/2014Že ob prihodu v ljubljanski City Hotel je bilo mogoče ugotoviti, da gre za slavnostni dogodek. Za prijeten in sproščen ambient so poskrbele prižgane sveče in glasba s sintetizatorja, ki je spominjala na počitnice ob dalmatinski rivieri. Brezskrbno ozračje je občasno zmotilo le fotografovo pritiskanje na sprožilec, ko je ovekovečil prav vsakega gosta, ki se je 22. maja udeležil slavnostne akademije ob petdeseti obletnici ustanovitve Pravniškega društva Ljubljana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Pota Ustavnega sodišča

Nika Skvarča, 29.5.2014

Ustavno sodišče

Nika Skvarča, Pravna praksa, 21/2014"Naj do naslednje izdaje mine čim več let," je po predstavitvi osme izdaje slovenske Ustave pripomnil njen urednik, profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Igor Kaučič. Temeljna in hkrati občutljiva ustavna materija namreč potrebuje stabilnost in čim bolj dosleden razvoj v odločbah Ustavnega sodišča. In kako poteka njen razvoj v sodbah njenih varuhov? Nekaj odgovorov smo dobili na okrogli mizi Razvoj Ustavnega sodstva v Sloveniji, ki jo je Društvo za ustavno pravo Slovenije organiziralo po predstavitvi knjige 19. maja na PF Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Srečko in njegova pravica - zadnjič

Nika Skvarča, 24.4.2014

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 16-17/2014Pred skoraj desetimi leti se je v Državnem zboru vnel nenavaden spopad. Desnosredinska pozicija in nekoliko bolj raznolika opozicija sta se bojevali za pravice istospolno usmerjenih. Vse je teklo kot po maslu, dokler se ni na opozicijski strani v prvo bojno črto postavil takratni poslanec Slovenske nacionalne stranke Srečko Prijatelj. Poprijel je za prvo orožje, ki mu je padlo na pamet, in izstrelil: "Ne nazadnje, najbolj bi bili oškodovani otroci, ki bi bili posvojenci teh zakonov, kajti predstavljajte si otroka v šoli, po katerega bi prišel oče, ki bi ga pozdravil: 'Čavči, prišel sem pote. Si že oblečen?'." V bojazni, da ne bi zadel tarče, je besede podkrepil s kretnjami, "kakršne uporabljajo na primer igralci za prikaz, da gre za istospolnega moškega". Vsaj tako so slovenska sodišča razumela igralski vložek na omenjeni parlamentarni razpravi. Devet let pozneje, ko so se strasti nekoliko umirile, pa so strasbourški sodniki poslančeve igralske sposobnosti ocenili kot posmehljivo ravnanje, ki spodbuja negativne stereotipe. Upajmo, da je nekdanji poslanec negativno kritiko (tokrat) bolje prenesel.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(52)

Leto objave

2019(1) 2016(2) 2015(16) 2014(14)
2013(18) 2012(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov