O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 12
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 277)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

"Kmečki strah" - volk samotar kot časopisna senzacija leta 1913 v slovenskih deželah

Zoran Skubic, 12.12.2019

Varstvo okolja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 48/2019Ob nedavnih medijsko odmevnih peripetijah v zvezi z interventnim odstrelom zveri je na mestu razmislek, ali se zgodovina nemara ne ponavlja. Problematika presežne populacije zverjadi na Slovenskem je bila že zaradi dejstva, da smo vedno bili precej gozdna dežela, vselej aktualna. Že zato je za "trezen" pregled potreben tudi še kak pogled nazaj. Skorajda histerično poročanje medijev v zvezi z domnevnimi ali celo dejanskimi napadi zveri ni pretirana novota. Če se ozremo samo malo v nedavno preteklost in iščemo podobne zgodbe, ne moremo mimo letnice 1913 ter peripetij v zvezi s pojavom t. i. "Bauernschrecka" oziroma "Kmečkega strahu". Gre za nekoč najbolj "udarno" zgodbo, ki pa jo je iz naslovnic časnikov kaj kmalu odpihnil vrtinec bližajoče se vojne ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Pravice samozaposlene nosečnice, ki svojo dejavnost opravlja v drugi državi članici

Zoran Skubic, 5.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2019Pogodba o delovanju EU (PDEU) je v členu 49 jasna: v državah članicah je prepovedano omejevati pravico do ustanavljanja, ki jo na njihovem ozemlju koristi državljan kake druge države članice. Ta pravica izrecno zajema tudi pravico tovrstnih državljanov, da v kaki drugi državi članici opravljajo dejavnost kot samozaposlena oseba. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če gre pri tem za žensko, ki med opravljanjem svoje "samostojne" dejavnosti zanosi, otroka donosi in končno tudi rodi, vmes pa izvrševanje svoje dejavnosti prekine. Se v luči področnega prava EU, če svojo dejavnost v doglednem času po rojstvu otroka nadaljuje, šteje, da je bila ves ta čas "samozaposlena" in je posledično upravičena tudi do socialnih transferjev, vezanih na rojstvo otroka? In, kar je morda še huje, ali ima v času prekinitve svoje "samostojne" dejavnosti zaradi nosečnosti in rojstva formalnopravno (sploh še) pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici? V prvem odstavku člena 7 Direktive 2004/38 o prostem gibanju in prebivanju državljanov Unije in njihovih družinskih članov je namreč določeno, da imajo vsi državljani Unije pravico prebivanja na ozemlju drugih držav članic v obdobju, daljšem od treh mesecev, tudi če so ti v državi članici gostiteljici po statusu bodisi "delavci" bodisi "samozaposlene osebe".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Odreditev izbrisa žaljivega komentarja na Facebooku

Zoran Skubic, 28.11.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2019"Na spletu ne pišemo s svinčnikom, marveč s črnilom." S tem citatom iz filma Socialno omrežje se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Szpunarja v obravnavani zadevi. In res, njena ključna dilema je prav vprašanje, ali lahko pravo Unije ponudnika storitev gostovanja, ki upravlja spletno platformo za družbeno omrežje, prisili, da z metaforičnim brisalcem črnila odstrani določene sporne vsebine, ki jih na spletu objavijo uporabniki te platforme. Točneje, najvišje sodišče sosednje Avstrije je s svojimi vprašanji za predhodno odločanje najvišje Sodišče (EU) pozvalo, naj pojasni osebno in materialno področje uporabe obveznosti, ki se lahko ponudniku storitev spletnega gostovanja še naložijo glede izbrisa žaljivih vsebin, ne da bi to pomenilo že naložitev splošne obveznosti nadzora (in cenzure), ki je v skladu s členom 15(1) Direktive o elektronskem poslovanju (v nadaljevanju: Direktiva) prepovedana. Avstrijsko vrhovno sodišče je Sodišču predlagalo tudi, naj (dokončno) razsodi, ali je v okviru nacionalne odredbe, ki jo izda sodišče države članice, ponudniku storitev spletnega gostovanja mogoče naložiti, da določene (sporne) vsebine odstrani ne zgolj za spletne uporabnike v tej državi članici, marveč kar po vsem svetu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Še dopustno zaračunani stroški predčasno poplačanega potrošniškega kredita

Zoran Skubic, 14.11.2019

Banke in hranilnice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2019Sklenitev kreditne pogodbe za vsakogar pomeni precej pomembno, če ne včasih ključno življenjsko odločitev, sploh če so tako pridobljena (točneje "najeta") sredstva kasneje namenjena nakupu nepremičnine. V času, ko naj bi bila naslednja gospodarska (in finančna) kriza tik pred durmi, pa je sklepanje kreditnih poslov, in to zlasti, ko je govora o bančnih posojilih, namenjenih potrošnikom, še kako na udaru. Zato še toliko bolj moti še vedno preveč ukoreninjena bančna praksa, ki v primeru predčasnega poplačila zneska prevzetega kredita potrošniku-kreditojemalcu naloži občasno ne prav zanemarljivo visok znesek takšnih ali drugačnih "stroškov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Ponovna zamejska (in slovenska) zmaga v Luksemburgu

Zoran Skubic, 7.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2019"[K]ombinacija strogih kazni in varščine (...) bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev, zagotovljene s Pogodbama [o delovanju EU in o EU]. Še zlasti ti ukrepi, obravnavani skupaj, bistveno posegajo v krhko ravnovesje med različnimi (in včasih nasprotujočimi si) interesi, za katere si prizadeva [področno pravo EU]: uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev ob hkratni zagotovitvi poštene konkurence in spoštovanja pravic delavcev v državi članici gostiteljici in državi članici izvora." Te besede iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Wahla v nedavni čezmejno koroški zadevi Čepelnik imajo "dolgo senco", s tem pa ponovno tudi precej pogubne posledice za avstrijskega zakonodajalca. Ta je namreč v zadnjem času, zlasti v času prejšnje črno-modre vlade, sprejel (pre)več zaostritev tamkajšnjega Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG), vse seveda pod populistično krilatico "boja proti plačilnemu in socialnemu dampingu". V resnici pa se je bojeval proti eni od štirih temeljnih svoboščin prava (EU), in sicer proti svobodi prostega pretoka storitev. S tem pa predvsem in pretežno zoper slovenske ponudnike čezmejnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali je svoboda obveščanja glede vsebine zaupnih poročil o vojaškem stanju lahko omejena z avtorsko pravico?

Zoran Skubic, 11.10.2019

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38-39/2019Praksa Sodišča (EU) je, vsaj kar zadeva (predhodno) odločanje po členu 267 PDEU, žal prepogosto označena kot presplošna, predvsem pa preveč - pogojna. Povprečnemu, zlasti pa laičnemu bralcu se tako njegova judikatura zlasti na prvi pogled zdi precej presplošna in nerazpoznavna, pa čeprav utegne biti za naše vsakdanje življenje še kako pomembna. Zavedati se namreč moramo, da je nacionalno pravo katerekoli države članice tako ali drugače prežeto s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Dopustnost obvezne umestitve sovražnih televizijskih vsebin v plačljive pakete

Zoran Skubic, 3.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 37/2019Problematika t. i. sovražnega govora je tudi v Sloveniji na tapeti tako javnih, strokovnih, političnih kot tudi zasebnih razprav, še sploh v času, ki ga zaznamuje vzpon brezobzirnega populizma. V času skoraj hipnega globalnega prenosa informacij, ki skorajda več ne pozna ovir nacionalnih meja, je še toliko bolj pomembna pravna varovalka, ki povprečne uporabnike varuje pred a priori sovražnimi vsebinami. A po drugi strani v EU vendarle velja zapoved učinkovitega delovanja notranjega trga tudi na področju medijskih vsebin. Ukrepi nacionalnih regulatorjev, ki se nanašajo na čezmejne medijske vsebine, morajo biti zato posebej pozorni na skupna pravila, ki jih na tem področju določa pravo EU. A to še ne pomeni, da pri tem ni manevrskega prostora. Nedavno se je Sodišču (EU) postavilo vprašanje, ali je z vidika področne direktive dopustno, da se za "sovražni govor", ki se z medijskimi programi oddaja iz druge države članice, v naslovni članici določi zapoved izključno plačljive distribucije. Oziroma točneje, ali je v luči Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AMS) dopusten nacionalni ukrep, ki za čezmejne medijske programe, ki jih je moč opredeliti kot sovražni govor, njihovo domačo spletno ali "zemeljsko" distribucijo zapove zgolj in samo v okviru plačljivih vsebin?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Požar nepremičnine zaradi samovžiga parkiranega vozila

Zoran Skubic, 26.9.2019

Cestni promet, ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2019Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) je stalni strošek vsakega voznika. Gre za enega od predpogojev za registracijo vozila, s tem pa tudi za vsakršno zakonito uporabo jeklenega konjička. Pri tem pa ni nezanemarljivo dejstvo, da se zahteve kritja škod iz tovrstnega zavarovanja vse bolj širijo tudi - oziroma na ravni EU predvsem - zaradi razvoja sodne prakse Sodišča (EU) v luči področnih direktiv, zlasti (Druge) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil. K temu razvoju smo nezanemarljivo prispevali tudi mi, Slovenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

So nemški državni tožilci bolj neodvisni od izvršilne veje oblasti kot litovski in slovenski tožilci?

Zoran Skubic, 19.9.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 34-35/2019Neodvisnost delovanja različnih gradnikov pravosodnega sistema je predpogoj njihovega nepristranskega in zakonitega dela. Seveda pa niso vsi sestavni deli pravosodja "rojeni enako". Vsak deležnik v okviru pravosodja mora namreč v čim večji možni meri izvrševati svoje področne pristojnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Boj za pravice narodnostnih manjšin v Uniji se nadaljuje pri kohezijski politiki

Zoran Skubic, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2019V juliju 2013 je združenje predstavnikov narodnostnih manjšin različnih držav EU, med katerimi je tudi Valentin Inzko, predsednik zamejskega Narodnega sveta koroških Slovencev, Evropski komisiji predložilo predlog za evropsko državljansko pobudo (EDP) "Minority SafePack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi". Ta pobuda je EU pozvala k izboljšanju zaščite oseb, ki pripadajo nacionalnim in jezikovnim manjšinam, ter krepitvi kulturne in jezikovne raznolikosti na njenem celotnem ozemlju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Dedovanje digitalne zapuščine

Zoran Skubic, 29.8.2019

Dedovanje

Zoran Skubic, Pravna praksa, 32/2019"Pravice in obveznosti umrlega, kolikor niso osnovane na zgolj osebnih razmerjih, se imenujejo njegova zapuščina ali ostalina." S temi določbami paragrafa 531 Obč(n)ega državljanskega zakonika (ODZ) se v pravu, ki je veljalo praktično na vsem ozemlju, kjer so v 19. stoletju živeli Slovenci, prvič strnjeno poda splošno veljavna definicija vseh (praviloma) premoženjskih pravic in obveznosti, ki so lahko predmet dedovanja po zapustniku. Iz dedovanja po predmetnem paragrafu so tako izrecno izvzete strogo osebnostne pravice zapustnika. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražno okupacijo, je ODZ formalno razveljavil, dejansko pa je z izjemo v 4. členu določil, da je njegova vsebina ostala neformalni pravni vir v obliki (še vedno zavezujočih) pravnih pravil. Ta vsebina je bila pozneje (večkrat), a ne v celoti, prevzeta v sedanjo določbo 2. člena Zakona o dedovanju, ki kot predmet dedovanja (tj. zapuščino) opredeljuje vse stvari in pravice, ki (lahko) pripadajo posameznikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Ni vsak novinar, kdor objavlja posnetke policistov

Zoran Skubic, 22.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 30-31/2019Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) še vedno buri duhove. In to ne samo zato, ker v Sloveniji še vedno nimamo uveljavljenega domačega implementacijskega predpisa, kar med drugim hromi predvsem določena nadzorna, zlasti pa inšpekcijska pooblastila Informacijskega pooblaščenca. Nekaj zmede povzroča tudi mestoma precej nedodelano besedilo uradnega popravka GDPR, ki je bilo uradno objavljeno dva dni pred dokončno uveljavitvijo novele. Upoštevajoč vse navedeno, se upravičeno postavlja vprašanje, kakšno dejansko vrednost še ima sodna praksa Sodišča (EU), ki se nanaša na pravila normativne predhodnice GDPR, tj. Direktive 95/46 o varstvu osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil

Zoran Skubic, 18.7.2019

ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Retroaktiven odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja

Zoran Skubic, 11.7.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 27/2019Retroaktivnost prava se iz v preteklosti občasne, bolj ko ne sistemsko utemeljene anomalije žal razvija v "slepo pego" slovenskega pozitivnega prava. Prepogosto se pripeti, da se tudi v primerih sistemskih sprememb zakonodaje kljub opozorilom področne stroke in prakse v zakonskih besedilih najmanj posluha nameni prav ureditvi prehodnih in končnih določb. Kot nas učijo pretekle izkušnje, je ravno tu še kako izražena zahteva po lex certa. Pravno pravilno izvajanje tovrstnih zakonov po njihovi (do)končni uveljavitvi pa za pristojne izvrševalce zlasti nadzorstvenih funkcij postane "gumitvist" med nepopolno prehodno ureditvijo na eni in nujo po čimprejšnjem izvajanju novih pristojnosti na drugi strani. In prav v tovrstnih okoliščinah je tveganje nastanka kršitev človekovih pravic znatno povišano, in to kljub večstopenjskemu (sodnemu) varstvu. Sodišča so pač vezana na veljavno pravo, pa čeprav se to "za nazaj" izkaže za lex imperfecta. Posledice za posameznika pa so lahko tako hude, da mora o njih končno presojati še Strasbourg ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Odpravnina delavcu, ki je bil pred odpovedjo na starševskem dopustu s skrajšanim delovnim časom

Zoran Skubic, 4.7.2019

Delovna razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2019Demografska slika Slovenije in Unije že vrsto let izkazuje zaskrbljujoč trend - višanje deleža starejšega prebivalstva ter hkratni upad natalitete. Po drugi strani pa postaja trg dela vedno bolj - in ne manj - neizprosen tudi v odnosih delodajalcev do delavcev-staršev. A dan ima še vedno največ štiriindvajset ur, vrtci in šole pa so odprti kvečjemu do petih. Eden od ukrepov na ravni Unije, ki naj bi ta položaj za delovno aktivne starše vsaj malenkost omilil, je promocija koriščenja pravice do starševskega dopusta, pa četudi v obliki skrajšanega delovnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Reševalna dejavnost neprofitnih organizacij je izključena iz pravil javnega naročanja

Zoran Skubic, 13.6.2019

PRORAČUN

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2019Direktiva o javnih naročilih v svojem členu 10(h) precej jasno določa, da so iz njenega dosega med drugim izključene storitve tako civilne obrambe kot tudi civilne zaščite ter končno preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo (neprofitne) organizacije ali nepridobitna združenja in ki se nanašajo med drugim tudi na reševalno dejavnost. Vse lepo in prav, a kot je znano marsikateremu bralcu teh in podobnih vrstic, pravo EU včasih potrebuje (avtonomno) tolmačenje na prvi pogled še tako jasnih določb. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo na videz precej enostavno, a v praksi vseeno zapleteno dilemo: kaj dejansko v luči Direktive pomeni "storitev preprečevanja nevarnosti", ki jo izvajajo "neprofitne organizacije ali združenja", in ali k temu spadajo tudi storitve prevoza z reševalnimi vozili, ki zagotavljajo kvalificirano nego in oskrbo bolnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Predrta letalska pnevmatika in odškodnina potnikom zaradi zamude

Zoran Skubic, 6.6.2019

Zračni promet, Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 21-22/2019Sodišče (EU) je po razmeroma kratkem premoru ponovno obravnavalo pomembno vprašanje v zvezi z uporabo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Priznanje avstrijske zamudne sodbe zaradi neplačila prispevkov slovenskega podjetja

Zoran Skubic, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20/2019Za gradbene delavce so značilne tako pogoste menjave oblik zaposlitve in delodajalcev kot pogoste prekinitve v okviru posameznega delovnega razmerja. Ta posebnost, ki ni zgolj sezonske narave, najbolj vpliva predvsem na obseg pravic tovrstnih delavcev, ki so vezani na stalnost delovnega razmerja, predvsem glede (plačil za izkoriščanje) pravice do letnega dopusta. S tem namenom so v Avstriji že leta 1946 ustanovili poseben področni (predplačniški) sklad kot korporativno osebo javnega prava, t. i. sklad BUAK, katerega primarni namen in poslanstvo je zagotavljanje ustrezne ravni obračunavanja in izplačila nadomestila za letni dopust delavcem, ki v Avstriji delajo v gradbenem sektorju. Pri tem po avstrijskih področnih predpisih, zlasti njihovem Zakonu o dopustih in odpravninah delavcev v gradbenem sektorju (BUAG-u), ni bistvene razlike med "domačimi" delavci v gradbeništvu in delavci, ki so na tovrstno delo v Avstrijo napoteni iz drugih držav (članic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Napačno zapisana številka IBAN pri nakazilu prek e-bančništva gre "na račun" stranke

Zoran Skubic, 9.5.2019

Plačilni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2019Za vsakogar, ki se še spomni, kako je bilo čakati v dolgih vrstah pred bančnimi okenci za tako vsakdanja opravila, kot je bil polog sredstev ali plačilo položnice, je elektronsko bančništvo precejšnji balzam za potrošniško dušo. Opravilo, ki je svojčas zahtevalo tudi debelo uro, je sedaj mogoče opraviti s par kliki. Vseeno pa v vse bolj digitalnem svetu velja železno pravilo: vse ima svojo ceno, predvsem seveda, če si preveč "komot". Za vsako poenostavitev se tako ali drugače plača. Podobno velja tudi za dejavnost bančništva, kjer se je raven ugodja strank pri nakazovanju denarja dvignila do te mere, da je pravzaprav že resno ogrožena varnost tovrstnih prenosov. Brezstično nakazilo? Seveda. Plačevanje položnic preko mobilnih aplikacij, in to tudi brez ročnega vnosa podatkov? Ni problema. Ali pač? Varnostni mehanizmi namreč niso sami sebi namen. V času vse bolj digitalnega denarja, ki se ti lahko kaj kmalu zmuzne neznano kam na tem planetu, so še toliko bolj pomembne varovalke, ki so na razpolago povprečni stranki. A teh je vse manj, in vse zavoljo hitrosti. Novo pravilo je torej: skrbnost pri plačilnem prometu je vse bolj in bolj na plečih strank samih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Šola vožnje ni "šolsko ali univerzitetno izobraževanje" v smislu Direktive o DDV

Zoran Skubic, 11.4.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2019"Znanje vožnje avtomobila je v današnji družbi skoraj tako razširjeno kot znanje branja in pisanja - domala vsakdo ima vozniško dovoljenje. Toda ali je zaradi tega utemeljeno, da se usposabljanje za vožnjo oprosti davka pod pogoji, ki so enaki tem, pod katerimi je oproščeno poučevanje pisanja in branja?" S to mislijo v obravnavani zadevi se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja. Oziroma povedano drugače: če je na podlagi člena 132 Direktive o davku na dodano vrednost (DDV) obračunavanja tega davka oproščeno vsakršno "šolsko ali univerzitetno izobraževanje", mar ne bi na tej podlagi do tovrstne izjeme bila upravičena tudi dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, tj. dejavnost šol vožnje? In čeprav je v modernem, vse bolj prekarnem svetu izpit B ali C1 dostikrat večja prednost od marsikatere univerzitetne diplome, je bil odgovor Sodišča (EU) odločni "ne".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Prepoved diskriminacije na podlagi verske pripadnosti in (še) dopustna ureditev praznikov

Zoran Skubic, 4.4.2019

Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 14/2019Avstrijsko vrhovno sodišče je bilo pred nedavnim v luči Direktive 2000/78 in Listine EU o temeljnih pravicah (LEUTP) na podlagi zahtevka v višini 110 evrov soočeno z vprašanjem, vrednim 600 milijonov evrov. In to vsako leto. Pri tem je šlo za dilemo, do katere mere utegne biti nacionalna zakonodaja, ki ureja področje praznikov in s tem dela prostih dni, še dopustno diskriminatorna, in to na podlagi enega od najintimnejših človeških prepričanj - verske pripadnosti. Je torej dopustno, da imajo pripadniki določenih, čeprav manjšinskih verskih ločin vsako leto pravico do dodatnega dela prostega dneva, posvečenega izpolnjevanju verskih dolžnosti na ta, za to ločino posebej pomemben verski praznik? Odgovor Sodišča (EU) je bil - potrdilen. A ne na način, kot je to trenutno (še) urejeno v področnem avstrijskem zakonu ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravdni stroški čezmejnih sporov majhne vrednosti

Zoran Skubic, 14.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2019Narava odločanja Sodišča (EU) o predhodnih vprašanjih, kot to ureja 267. člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je v svojem bistvu eliptična. Izhaja namreč iz posamične zagate pristojnega sodišča posamične države članice glede uporabe splošnih pravil prava Unije in se naknadno vanjo kreativno vrne. V pravosodni praksi Sodišča pa se ne pripeti pogosto, da je ta povratna zanka pravzaprav dvojna. A v nedavnem švedskem primeru se je pripetilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Uklonilni zapor ni "kazenska sankcija" v smislu izvrševanja Okvirnega sklepa 2006/783

Zoran Skubic, 7.3.2019

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 9-10/2019Okvirni sklep 2006/783, ki določa pravila vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (Sklep), je skupaj z ureditvijo Okvirnega sklepa 2003/577 namenjen odpravi ovir pri (sodnem) odvzemu nezakonito pridobljenih sredstev v čezmejnih primerih. Pri tem gre za ureditev prava Unije, ki temelji na spoštovanju (temeljnega) načela vzajemnega priznavanja odločb. Države članice (izvršiteljice) morajo posledično priznavati in izvrševati odredbe o zamrznitvi ali zaplembi tovrstnih sredstev ali premoženja, ki jih izdajo pristojni organi drugih držav članic (držav izdajateljic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Še o denarnem nadomestilu za neizrabljen del plačanega letnega dopusta

Zoran Skubic, 14.2.2019

Delovna razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7/2019Čeprav žal ni sporno, da je (tudi) Unija z uvedbo bolj kot ne neoliberalistične politike t. i. varne prožnosti trg dela odprla počasni eroziji delavskih pravic, pa pravica do plačanega letnega dopusta še vedno ostaja ena temeljnih pravic vsakega delavca, ki jih ni dovoljeno kratiti. Jasno je namreč, da kdor dela, mora imeti zagotovljen tudi primeren počitek. Letni plačani dopust, katerega minimalno trajanje in siceršnje varovalke določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je torej čas, ki je namenjen izključno delavčevi psihofizični regeneraciji, sprostitvi in razvedrilu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(277)

Leto objave

2019(27) 2018(30) 2017(31) 2016(31)
2015(33) 2014(37) 2013(37) 2012(29)
2011(9) 2010(4) 2009(2) 2008(1)
2007(2) 2006(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov