O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 12
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 282)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Vročanje odločb o storjenem prekršku domnevnemu kršitelju v drugi državi članici

Zoran Skubic, 23.1.2020

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Prekrški so hočeš nočeš področje prava, s katerim se v vsakdanjem življenju daleč najbolj pogosto srečamo, pa naj bo to doma ali pa v tujini, sploh pa na cestah. Na to nesporno dejstvo seveda ni neobčutljivo niti pravo EU, vsaj odkar se je z Okvirnim sklepom 2005/214/PNZ (OS) področje uporabe načela vzajemnega priznavanja razširilo tudi na globe in denarne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Tajno sojenje v kazenskem postopku ni nujno v nasprotju z EKČP

Zoran Skubic, 23.1.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Javnost sojenja, sploh pa v kazenskih postopkih, je nedvomno ena od temeljnih civilizacijskih pridobitev, in kot taka je zapisana tudi v 24. členu Ustave, a z dostavkom, da izjeme od tega načela določa zakon. Tudi prvi odstavek 6. člena (Evropske) Konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) dopušča določene izjeme od načelne zapovedi javnosti sojenja, in sicer v primerih, ko "je to v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Dopustnost omejitve javnih naročil v korist podizvajalcev

Zoran Skubic, 16.1.2020

PRORAČUN

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2020Problematika pravičnega poplačila podizvajalcev kot gospodarskih subjektov, ki za izbranega ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali okvirni sporazum), dobavljajo blago ali izvajajo storitve, ki so neposredno povezane s predmetom javnega naročila, ima tudi v Slovenji precej dolgo brado. Zlasti v času zadnje finančne in gospodarske krize so se pokazale številne pomanjkljivosti kriterija najnižje cene "za vsako ceno", ki so jih na koncu na svojih plečih prepogosto najbolj čutili prav (ne)poplačani podizvajalci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Oblastna omejitev višine tržnih najemnin ni v neskladju z nemško ustavo

Zoran Skubic, 19.12.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Novembra se je končala javna razprava o osnutku Stanovanjskega zakona (SZ-2). Največ odzivov javnosti je zagotovo doživela predlagana ukinitev neprofitne najemnine. Na njeno mesto naj bi stopila stroškovna najemnina, tj. najemnina, ki se bo vsako leto na novo izračunavala na podlagi stroškovne vrednosti stanovanja in letne stopnje najemnine. Malce manj odmeva pa je doživela omejitev višine (višanja) tržnih najemnin, ki je po enem letu ne bo možno višati za več kot 10 odstotkov, v treh letih pa ne več kot za 15 odstotkov. Tovrstna omejitev glede višanja najemnine naj bi veljala tudi v primerih zaporednih najemov za določen čas. Nekateri so tej spremembi a prori nasprotovali, češ da gre za nedopusten in neustaven poseg tako v lastninsko pravico kot tudi (pogodbeno) svobodo urejanja medsebojnih obligacijskih razmerij. Toda ali bi bila vseeno pravno dopustna še bolj skrajna oblastna omejitev višine najemnin? Prav to je vprašanje, na katero je nedavno tega odgovorilo nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG), in sicer - pritrdilno ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Prenos avtorskih pravic izvajalca na nacionalni arhiv brez izrecnega dovoljenja njegovih pravnih naslednikov

Zoran Skubic, 19.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Kolizija med avtorskim pravom, ki ščiti (tudi) materialne pravice ustvarjalcev in omejeno tudi njihovih pravnih naslednikov, ter pravico javnosti, da ima po določenem času dostop do njihovih del kot (arhivskega) javnega dobra, je stara skoraj toliko kot varstvo avtorske pravice. Kultura pač stane, in če ustvarjalcem a priori ne omogoča vsaj določene materialne koristi, marsikateri avtor ne bi ustvarjal oziroma bi ustvarjal dosti manj. Kar zadeva navezne pravice ustvarjalčevih pravnih naslednikov, pa so te v predmetnem okviru ožje, a vseeno ne neupoštevne. Tehtanje njihovih pravic je v primeru kolizije s pravico do dostopa do avtorskega dela v arhivske namene precej težje, kar je nedavno tega ugotovilo tudi Sodišče (EU). V obravnavi je imelo na videz precej enostavno vprašanje: Ali je v skladu z Direktivo 2001/29 nacionalna ureditev, ki določa domnevo, da je izvajalec določenega dela javni (arhivski) ustanovi, ki ji je bila dodeljena naloga ohranjanja avdiovizualnih posnetkov, dovolil, da ta objavi in po potrebi izkorišča to delo na podlagi domnevanega prenosa njegovih avtorskih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

"Kmečki strah" - volk samotar kot časopisna senzacija leta 1913 v slovenskih deželah

Zoran Skubic, 12.12.2019

Varstvo okolja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 48/2019Ob nedavnih medijsko odmevnih peripetijah v zvezi z interventnim odstrelom zveri je na mestu razmislek, ali se zgodovina nemara ne ponavlja. Problematika presežne populacije zverjadi na Slovenskem je bila že zaradi dejstva, da smo vedno bili precej gozdna dežela, vselej aktualna. Že zato je za "trezen" pregled potreben tudi še kak pogled nazaj. Skorajda histerično poročanje medijev v zvezi z domnevnimi ali celo dejanskimi napadi zveri ni pretirana novota. Če se ozremo samo malo v nedavno preteklost in iščemo podobne zgodbe, ne moremo mimo letnice 1913 ter peripetij v zvezi s pojavom t. i. "Bauernschrecka" oziroma "Kmečkega strahu". Gre za nekoč najbolj "udarno" zgodbo, ki pa jo je iz naslovnic časnikov kaj kmalu odpihnil vrtinec bližajoče se vojne ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Pravice samozaposlene nosečnice, ki svojo dejavnost opravlja v drugi državi članici

Zoran Skubic, 5.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2019Pogodba o delovanju EU (PDEU) je v členu 49 jasna: v državah članicah je prepovedano omejevati pravico do ustanavljanja, ki jo na njihovem ozemlju koristi državljan kake druge države članice. Ta pravica izrecno zajema tudi pravico tovrstnih državljanov, da v kaki drugi državi članici opravljajo dejavnost kot samozaposlena oseba. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če gre pri tem za žensko, ki med opravljanjem svoje "samostojne" dejavnosti zanosi, otroka donosi in končno tudi rodi, vmes pa izvrševanje svoje dejavnosti prekine. Se v luči področnega prava EU, če svojo dejavnost v doglednem času po rojstvu otroka nadaljuje, šteje, da je bila ves ta čas "samozaposlena" in je posledično upravičena tudi do socialnih transferjev, vezanih na rojstvo otroka? In, kar je morda še huje, ali ima v času prekinitve svoje "samostojne" dejavnosti zaradi nosečnosti in rojstva formalnopravno (sploh še) pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici? V prvem odstavku člena 7 Direktive 2004/38 o prostem gibanju in prebivanju državljanov Unije in njihovih družinskih članov je namreč določeno, da imajo vsi državljani Unije pravico prebivanja na ozemlju drugih držav članic v obdobju, daljšem od treh mesecev, tudi če so ti v državi članici gostiteljici po statusu bodisi "delavci" bodisi "samozaposlene osebe".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Odreditev izbrisa žaljivega komentarja na Facebooku

Zoran Skubic, 28.11.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2019"Na spletu ne pišemo s svinčnikom, marveč s črnilom." S tem citatom iz filma Socialno omrežje se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Szpunarja v obravnavani zadevi. In res, njena ključna dilema je prav vprašanje, ali lahko pravo Unije ponudnika storitev gostovanja, ki upravlja spletno platformo za družbeno omrežje, prisili, da z metaforičnim brisalcem črnila odstrani določene sporne vsebine, ki jih na spletu objavijo uporabniki te platforme. Točneje, najvišje sodišče sosednje Avstrije je s svojimi vprašanji za predhodno odločanje najvišje Sodišče (EU) pozvalo, naj pojasni osebno in materialno področje uporabe obveznosti, ki se lahko ponudniku storitev spletnega gostovanja še naložijo glede izbrisa žaljivih vsebin, ne da bi to pomenilo že naložitev splošne obveznosti nadzora (in cenzure), ki je v skladu s členom 15(1) Direktive o elektronskem poslovanju (v nadaljevanju: Direktiva) prepovedana. Avstrijsko vrhovno sodišče je Sodišču predlagalo tudi, naj (dokončno) razsodi, ali je v okviru nacionalne odredbe, ki jo izda sodišče države članice, ponudniku storitev spletnega gostovanja mogoče naložiti, da določene (sporne) vsebine odstrani ne zgolj za spletne uporabnike v tej državi članici, marveč kar po vsem svetu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Še dopustno zaračunani stroški predčasno poplačanega potrošniškega kredita

Zoran Skubic, 14.11.2019

Banke in hranilnice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2019Sklenitev kreditne pogodbe za vsakogar pomeni precej pomembno, če ne včasih ključno življenjsko odločitev, sploh če so tako pridobljena (točneje "najeta") sredstva kasneje namenjena nakupu nepremičnine. V času, ko naj bi bila naslednja gospodarska (in finančna) kriza tik pred durmi, pa je sklepanje kreditnih poslov, in to zlasti, ko je govora o bančnih posojilih, namenjenih potrošnikom, še kako na udaru. Zato še toliko bolj moti še vedno preveč ukoreninjena bančna praksa, ki v primeru predčasnega poplačila zneska prevzetega kredita potrošniku-kreditojemalcu naloži občasno ne prav zanemarljivo visok znesek takšnih ali drugačnih "stroškov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Ponovna zamejska (in slovenska) zmaga v Luksemburgu

Zoran Skubic, 7.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 42-43/2019"[K]ombinacija strogih kazni in varščine (...) bistveno škoduje uživanju svobode opravljanja storitev, zagotovljene s Pogodbama [o delovanju EU in o EU]. Še zlasti ti ukrepi, obravnavani skupaj, bistveno posegajo v krhko ravnovesje med različnimi (in včasih nasprotujočimi si) interesi, za katere si prizadeva [področno pravo EU]: uveljavljanje čezmejnega opravljanja storitev ob hkratni zagotovitvi poštene konkurence in spoštovanja pravic delavcev v državi članici gostiteljici in državi članici izvora." Te besede iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Wahla v nedavni čezmejno koroški zadevi Čepelnik imajo "dolgo senco", s tem pa ponovno tudi precej pogubne posledice za avstrijskega zakonodajalca. Ta je namreč v zadnjem času, zlasti v času prejšnje črno-modre vlade, sprejel (pre)več zaostritev tamkajšnjega Zakona o prilagoditvi prava delovnih pogodb (AVRAG), vse seveda pod populistično krilatico "boja proti plačilnemu in socialnemu dampingu". V resnici pa se je bojeval proti eni od štirih temeljnih svoboščin prava (EU), in sicer proti svobodi prostega pretoka storitev. S tem pa predvsem in pretežno zoper slovenske ponudnike čezmejnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali je svoboda obveščanja glede vsebine zaupnih poročil o vojaškem stanju lahko omejena z avtorsko pravico?

Zoran Skubic, 11.10.2019

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38-39/2019Praksa Sodišča (EU) je, vsaj kar zadeva (predhodno) odločanje po členu 267 PDEU, žal prepogosto označena kot presplošna, predvsem pa preveč - pogojna. Povprečnemu, zlasti pa laičnemu bralcu se tako njegova judikatura zlasti na prvi pogled zdi precej presplošna in nerazpoznavna, pa čeprav utegne biti za naše vsakdanje življenje še kako pomembna. Zavedati se namreč moramo, da je nacionalno pravo katerekoli države članice tako ali drugače prežeto s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Dopustnost obvezne umestitve sovražnih televizijskih vsebin v plačljive pakete

Zoran Skubic, 3.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 37/2019Problematika t. i. sovražnega govora je tudi v Sloveniji na tapeti tako javnih, strokovnih, političnih kot tudi zasebnih razprav, še sploh v času, ki ga zaznamuje vzpon brezobzirnega populizma. V času skoraj hipnega globalnega prenosa informacij, ki skorajda več ne pozna ovir nacionalnih meja, je še toliko bolj pomembna pravna varovalka, ki povprečne uporabnike varuje pred a priori sovražnimi vsebinami. A po drugi strani v EU vendarle velja zapoved učinkovitega delovanja notranjega trga tudi na področju medijskih vsebin. Ukrepi nacionalnih regulatorjev, ki se nanašajo na čezmejne medijske vsebine, morajo biti zato posebej pozorni na skupna pravila, ki jih na tem področju določa pravo EU. A to še ne pomeni, da pri tem ni manevrskega prostora. Nedavno se je Sodišču (EU) postavilo vprašanje, ali je z vidika področne direktive dopustno, da se za "sovražni govor", ki se z medijskimi programi oddaja iz druge države članice, v naslovni članici določi zapoved izključno plačljive distribucije. Oziroma točneje, ali je v luči Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AMS) dopusten nacionalni ukrep, ki za čezmejne medijske programe, ki jih je moč opredeliti kot sovražni govor, njihovo domačo spletno ali "zemeljsko" distribucijo zapove zgolj in samo v okviru plačljivih vsebin?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Požar nepremičnine zaradi samovžiga parkiranega vozila

Zoran Skubic, 26.9.2019

Cestni promet, ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2019Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) je stalni strošek vsakega voznika. Gre za enega od predpogojev za registracijo vozila, s tem pa tudi za vsakršno zakonito uporabo jeklenega konjička. Pri tem pa ni nezanemarljivo dejstvo, da se zahteve kritja škod iz tovrstnega zavarovanja vse bolj širijo tudi - oziroma na ravni EU predvsem - zaradi razvoja sodne prakse Sodišča (EU) v luči področnih direktiv, zlasti (Druge) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil. K temu razvoju smo nezanemarljivo prispevali tudi mi, Slovenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

So nemški državni tožilci bolj neodvisni od izvršilne veje oblasti kot litovski in slovenski tožilci?

Zoran Skubic, 19.9.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 34-35/2019Neodvisnost delovanja različnih gradnikov pravosodnega sistema je predpogoj njihovega nepristranskega in zakonitega dela. Seveda pa niso vsi sestavni deli pravosodja "rojeni enako". Vsak deležnik v okviru pravosodja mora namreč v čim večji možni meri izvrševati svoje področne pristojnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Boj za pravice narodnostnih manjšin v Uniji se nadaljuje pri kohezijski politiki

Zoran Skubic, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2019V juliju 2013 je združenje predstavnikov narodnostnih manjšin različnih držav EU, med katerimi je tudi Valentin Inzko, predsednik zamejskega Narodnega sveta koroških Slovencev, Evropski komisiji predložilo predlog za evropsko državljansko pobudo (EDP) "Minority SafePack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi". Ta pobuda je EU pozvala k izboljšanju zaščite oseb, ki pripadajo nacionalnim in jezikovnim manjšinam, ter krepitvi kulturne in jezikovne raznolikosti na njenem celotnem ozemlju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Dedovanje digitalne zapuščine

Zoran Skubic, 29.8.2019

Dedovanje

Zoran Skubic, Pravna praksa, 32/2019"Pravice in obveznosti umrlega, kolikor niso osnovane na zgolj osebnih razmerjih, se imenujejo njegova zapuščina ali ostalina." S temi določbami paragrafa 531 Obč(n)ega državljanskega zakonika (ODZ) se v pravu, ki je veljalo praktično na vsem ozemlju, kjer so v 19. stoletju živeli Slovenci, prvič strnjeno poda splošno veljavna definicija vseh (praviloma) premoženjskih pravic in obveznosti, ki so lahko predmet dedovanja po zapustniku. Iz dedovanja po predmetnem paragrafu so tako izrecno izvzete strogo osebnostne pravice zapustnika. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražno okupacijo, je ODZ formalno razveljavil, dejansko pa je z izjemo v 4. členu določil, da je njegova vsebina ostala neformalni pravni vir v obliki (še vedno zavezujočih) pravnih pravil. Ta vsebina je bila pozneje (večkrat), a ne v celoti, prevzeta v sedanjo določbo 2. člena Zakona o dedovanju, ki kot predmet dedovanja (tj. zapuščino) opredeljuje vse stvari in pravice, ki (lahko) pripadajo posameznikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Ni vsak novinar, kdor objavlja posnetke policistov

Zoran Skubic, 22.8.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 30-31/2019Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) še vedno buri duhove. In to ne samo zato, ker v Sloveniji še vedno nimamo uveljavljenega domačega implementacijskega predpisa, kar med drugim hromi predvsem določena nadzorna, zlasti pa inšpekcijska pooblastila Informacijskega pooblaščenca. Nekaj zmede povzroča tudi mestoma precej nedodelano besedilo uradnega popravka GDPR, ki je bilo uradno objavljeno dva dni pred dokončno uveljavitvijo novele. Upoštevajoč vse navedeno, se upravičeno postavlja vprašanje, kakšno dejansko vrednost še ima sodna praksa Sodišča (EU), ki se nanaša na pravila normativne predhodnice GDPR, tj. Direktive 95/46 o varstvu osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Ponovno o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi vozil

Zoran Skubic, 18.7.2019

ZAVAROVALNIŠTVO, Cestni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2019V sodni praksi Sodišča (EU) se žal preredko pripeti, da kak od predloženih slovenskih primerov postane nosilni element še kako pomembne področne razlage prava EU. A prav to se je leta 2014 na področju zavarovanja avtomobilske odgovornosti zgodilo z odločitvijo v zadevi Vnuk. Postala je celo doktrinarna, po odmevnosti primerljiva kvečjemu z zadevo Leitner, ki je med pravno priznane vrste nepremoženjske škode v Uniji uvrstila tudi izgubo užitka na počitnicah. Še več, odločitev v zadevi Vnuk je morebitni novi britanski predsednik vlade Boris Johnson celo izrecno označil kot enega od razlogov, da je bila britanska odločitev za brexit pravzaprav še kako upravičena. Sodišče je pozneje premiso, ki jo je postavilo v zadevi Vnuk, počasi razvijalo in širilo, zlasti še z odločitvama Andrade in Torreiro. V nedavnem portugalskem primeru pa je v luči teh odločitev presojalo tudi primer prometne nesreče, ki jo je sicer nepooblaščeni uporabnik povzročil z vozilom, ki ga je njegova lastnica in upravičena voznica pravzaprav "zapustila". To vozilo je namreč lastnica po tem, ko je zbolela, ne da bi ga uradno umaknila iz prometa, parkirala na svojem zasebnem zemljišču. Je tudi tovrstno rabo vozila mogoče šteti za "uporabo vozila" v luči člena 3(1) (Prve) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Retroaktiven odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja

Zoran Skubic, 11.7.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 27/2019Retroaktivnost prava se iz v preteklosti občasne, bolj ko ne sistemsko utemeljene anomalije žal razvija v "slepo pego" slovenskega pozitivnega prava. Prepogosto se pripeti, da se tudi v primerih sistemskih sprememb zakonodaje kljub opozorilom področne stroke in prakse v zakonskih besedilih najmanj posluha nameni prav ureditvi prehodnih in končnih določb. Kot nas učijo pretekle izkušnje, je ravno tu še kako izražena zahteva po lex certa. Pravno pravilno izvajanje tovrstnih zakonov po njihovi (do)končni uveljavitvi pa za pristojne izvrševalce zlasti nadzorstvenih funkcij postane "gumitvist" med nepopolno prehodno ureditvijo na eni in nujo po čimprejšnjem izvajanju novih pristojnosti na drugi strani. In prav v tovrstnih okoliščinah je tveganje nastanka kršitev človekovih pravic znatno povišano, in to kljub večstopenjskemu (sodnemu) varstvu. Sodišča so pač vezana na veljavno pravo, pa čeprav se to "za nazaj" izkaže za lex imperfecta. Posledice za posameznika pa so lahko tako hude, da mora o njih končno presojati še Strasbourg ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Odpravnina delavcu, ki je bil pred odpovedjo na starševskem dopustu s skrajšanim delovnim časom

Zoran Skubic, 4.7.2019

Delovna razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2019Demografska slika Slovenije in Unije že vrsto let izkazuje zaskrbljujoč trend - višanje deleža starejšega prebivalstva ter hkratni upad natalitete. Po drugi strani pa postaja trg dela vedno bolj - in ne manj - neizprosen tudi v odnosih delodajalcev do delavcev-staršev. A dan ima še vedno največ štiriindvajset ur, vrtci in šole pa so odprti kvečjemu do petih. Eden od ukrepov na ravni Unije, ki naj bi ta položaj za delovno aktivne starše vsaj malenkost omilil, je promocija koriščenja pravice do starševskega dopusta, pa četudi v obliki skrajšanega delovnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Reševalna dejavnost neprofitnih organizacij je izključena iz pravil javnega naročanja

Zoran Skubic, 13.6.2019

PRORAČUN

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2019Direktiva o javnih naročilih v svojem členu 10(h) precej jasno določa, da so iz njenega dosega med drugim izključene storitve tako civilne obrambe kot tudi civilne zaščite ter končno preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo (neprofitne) organizacije ali nepridobitna združenja in ki se nanašajo med drugim tudi na reševalno dejavnost. Vse lepo in prav, a kot je znano marsikateremu bralcu teh in podobnih vrstic, pravo EU včasih potrebuje (avtonomno) tolmačenje na prvi pogled še tako jasnih določb. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo na videz precej enostavno, a v praksi vseeno zapleteno dilemo: kaj dejansko v luči Direktive pomeni "storitev preprečevanja nevarnosti", ki jo izvajajo "neprofitne organizacije ali združenja", in ali k temu spadajo tudi storitve prevoza z reševalnimi vozili, ki zagotavljajo kvalificirano nego in oskrbo bolnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Predrta letalska pnevmatika in odškodnina potnikom zaradi zamude

Zoran Skubic, 6.6.2019

Zračni promet, Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 21-22/2019Sodišče (EU) je po razmeroma kratkem premoru ponovno obravnavalo pomembno vprašanje v zvezi z uporabo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Priznanje avstrijske zamudne sodbe zaradi neplačila prispevkov slovenskega podjetja

Zoran Skubic, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20/2019Za gradbene delavce so značilne tako pogoste menjave oblik zaposlitve in delodajalcev kot pogoste prekinitve v okviru posameznega delovnega razmerja. Ta posebnost, ki ni zgolj sezonske narave, najbolj vpliva predvsem na obseg pravic tovrstnih delavcev, ki so vezani na stalnost delovnega razmerja, predvsem glede (plačil za izkoriščanje) pravice do letnega dopusta. S tem namenom so v Avstriji že leta 1946 ustanovili poseben področni (predplačniški) sklad kot korporativno osebo javnega prava, t. i. sklad BUAK, katerega primarni namen in poslanstvo je zagotavljanje ustrezne ravni obračunavanja in izplačila nadomestila za letni dopust delavcem, ki v Avstriji delajo v gradbenem sektorju. Pri tem po avstrijskih področnih predpisih, zlasti njihovem Zakonu o dopustih in odpravninah delavcev v gradbenem sektorju (BUAG-u), ni bistvene razlike med "domačimi" delavci v gradbeništvu in delavci, ki so na tovrstno delo v Avstrijo napoteni iz drugih držav (članic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Napačno zapisana številka IBAN pri nakazilu prek e-bančništva gre "na račun" stranke

Zoran Skubic, 9.5.2019

Plačilni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2019Za vsakogar, ki se še spomni, kako je bilo čakati v dolgih vrstah pred bančnimi okenci za tako vsakdanja opravila, kot je bil polog sredstev ali plačilo položnice, je elektronsko bančništvo precejšnji balzam za potrošniško dušo. Opravilo, ki je svojčas zahtevalo tudi debelo uro, je sedaj mogoče opraviti s par kliki. Vseeno pa v vse bolj digitalnem svetu velja železno pravilo: vse ima svojo ceno, predvsem seveda, če si preveč "komot". Za vsako poenostavitev se tako ali drugače plača. Podobno velja tudi za dejavnost bančništva, kjer se je raven ugodja strank pri nakazovanju denarja dvignila do te mere, da je pravzaprav že resno ogrožena varnost tovrstnih prenosov. Brezstično nakazilo? Seveda. Plačevanje položnic preko mobilnih aplikacij, in to tudi brez ročnega vnosa podatkov? Ni problema. Ali pač? Varnostni mehanizmi namreč niso sami sebi namen. V času vse bolj digitalnega denarja, ki se ti lahko kaj kmalu zmuzne neznano kam na tem planetu, so še toliko bolj pomembne varovalke, ki so na razpolago povprečni stranki. A teh je vse manj, in vse zavoljo hitrosti. Novo pravilo je torej: skrbnost pri plačilnem prometu je vse bolj in bolj na plečih strank samih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Šola vožnje ni "šolsko ali univerzitetno izobraževanje" v smislu Direktive o DDV

Zoran Skubic, 11.4.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2019"Znanje vožnje avtomobila je v današnji družbi skoraj tako razširjeno kot znanje branja in pisanja - domala vsakdo ima vozniško dovoljenje. Toda ali je zaradi tega utemeljeno, da se usposabljanje za vožnjo oprosti davka pod pogoji, ki so enaki tem, pod katerimi je oproščeno poučevanje pisanja in branja?" S to mislijo v obravnavani zadevi se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja. Oziroma povedano drugače: če je na podlagi člena 132 Direktive o davku na dodano vrednost (DDV) obračunavanja tega davka oproščeno vsakršno "šolsko ali univerzitetno izobraževanje", mar ne bi na tej podlagi do tovrstne izjeme bila upravičena tudi dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, tj. dejavnost šol vožnje? In čeprav je v modernem, vse bolj prekarnem svetu izpit B ali C1 dostikrat večja prednost od marsikatere univerzitetne diplome, je bil odgovor Sodišča (EU) odločni "ne".
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(282)

Leto objave

2020(3) 2019(29) 2018(30) 2017(31)
2016(31) 2015(33) 2014(37) 2013(37)
2012(29) 2011(9) 2010(4) 2009(2)
2008(1) 2007(2) 2006(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov