O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 11
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 260)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Priznanje avstrijske zamudne sodbe zaradi neplačila prispevkov slovenskega podjetja

Zoran Skubic, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20/2019Za gradbene delavce so značilne tako pogoste menjave oblik zaposlitve in delodajalcev kot pogoste prekinitve v okviru posameznega delovnega razmerja. Ta posebnost, ki ni zgolj sezonske narave, najbolj vpliva predvsem na obseg pravic tovrstnih delavcev, ki so vezani na stalnost delovnega razmerja, predvsem glede (plačil za izkoriščanje) pravice do letnega dopusta. S tem namenom so v Avstriji že leta 1946 ustanovili poseben področni (predplačniški) sklad kot korporativno osebo javnega prava, t. i. sklad BUAK, katerega primarni namen in poslanstvo je zagotavljanje ustrezne ravni obračunavanja in izplačila nadomestila za letni dopust delavcem, ki v Avstriji delajo v gradbenem sektorju. Pri tem po avstrijskih področnih predpisih, zlasti njihovem Zakonu o dopustih in odpravninah delavcev v gradbenem sektorju (BUAG-u), ni bistvene razlike med "domačimi" delavci v gradbeništvu in delavci, ki so na tovrstno delo v Avstrijo napoteni iz drugih držav (članic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Napačno zapisana številka IBAN pri nakazilu prek e-bančništva gre "na račun" stranke

Zoran Skubic, 9.5.2019

Plačilni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2019Za vsakogar, ki se še spomni, kako je bilo čakati v dolgih vrstah pred bančnimi okenci za tako vsakdanja opravila, kot je bil polog sredstev ali plačilo položnice, je elektronsko bančništvo precejšnji balzam za potrošniško dušo. Opravilo, ki je svojčas zahtevalo tudi debelo uro, je sedaj mogoče opraviti s par kliki. Vseeno pa v vse bolj digitalnem svetu velja železno pravilo: vse ima svojo ceno, predvsem seveda, če si preveč "komot". Za vsako poenostavitev se tako ali drugače plača. Podobno velja tudi za dejavnost bančništva, kjer se je raven ugodja strank pri nakazovanju denarja dvignila do te mere, da je pravzaprav že resno ogrožena varnost tovrstnih prenosov. Brezstično nakazilo? Seveda. Plačevanje položnic preko mobilnih aplikacij, in to tudi brez ročnega vnosa podatkov? Ni problema. Ali pač? Varnostni mehanizmi namreč niso sami sebi namen. V času vse bolj digitalnega denarja, ki se ti lahko kaj kmalu zmuzne neznano kam na tem planetu, so še toliko bolj pomembne varovalke, ki so na razpolago povprečni stranki. A teh je vse manj, in vse zavoljo hitrosti. Novo pravilo je torej: skrbnost pri plačilnem prometu je vse bolj in bolj na plečih strank samih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Šola vožnje ni "šolsko ali univerzitetno izobraževanje" v smislu Direktive o DDV

Zoran Skubic, 11.4.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2019"Znanje vožnje avtomobila je v današnji družbi skoraj tako razširjeno kot znanje branja in pisanja - domala vsakdo ima vozniško dovoljenje. Toda ali je zaradi tega utemeljeno, da se usposabljanje za vožnjo oprosti davka pod pogoji, ki so enaki tem, pod katerimi je oproščeno poučevanje pisanja in branja?" S to mislijo v obravnavani zadevi se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja. Oziroma povedano drugače: če je na podlagi člena 132 Direktive o davku na dodano vrednost (DDV) obračunavanja tega davka oproščeno vsakršno "šolsko ali univerzitetno izobraževanje", mar ne bi na tej podlagi do tovrstne izjeme bila upravičena tudi dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, tj. dejavnost šol vožnje? In čeprav je v modernem, vse bolj prekarnem svetu izpit B ali C1 dostikrat večja prednost od marsikatere univerzitetne diplome, je bil odgovor Sodišča (EU) odločni "ne".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Prepoved diskriminacije na podlagi verske pripadnosti in (še) dopustna ureditev praznikov

Zoran Skubic, 4.4.2019

Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 14/2019Avstrijsko vrhovno sodišče je bilo pred nedavnim v luči Direktive 2000/78 in Listine EU o temeljnih pravicah (LEUTP) na podlagi zahtevka v višini 110 evrov soočeno z vprašanjem, vrednim 600 milijonov evrov. In to vsako leto. Pri tem je šlo za dilemo, do katere mere utegne biti nacionalna zakonodaja, ki ureja področje praznikov in s tem dela prostih dni, še dopustno diskriminatorna, in to na podlagi enega od najintimnejših človeških prepričanj - verske pripadnosti. Je torej dopustno, da imajo pripadniki določenih, čeprav manjšinskih verskih ločin vsako leto pravico do dodatnega dela prostega dneva, posvečenega izpolnjevanju verskih dolžnosti na ta, za to ločino posebej pomemben verski praznik? Odgovor Sodišča (EU) je bil - potrdilen. A ne na način, kot je to trenutno (še) urejeno v področnem avstrijskem zakonu ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravdni stroški čezmejnih sporov majhne vrednosti

Zoran Skubic, 14.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2019Narava odločanja Sodišča (EU) o predhodnih vprašanjih, kot to ureja 267. člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je v svojem bistvu eliptična. Izhaja namreč iz posamične zagate pristojnega sodišča posamične države članice glede uporabe splošnih pravil prava Unije in se naknadno vanjo kreativno vrne. V pravosodni praksi Sodišča pa se ne pripeti pogosto, da je ta povratna zanka pravzaprav dvojna. A v nedavnem švedskem primeru se je pripetilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Uklonilni zapor ni "kazenska sankcija" v smislu izvrševanja Okvirnega sklepa 2006/783

Zoran Skubic, 7.3.2019

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 9-10/2019Okvirni sklep 2006/783, ki določa pravila vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (Sklep), je skupaj z ureditvijo Okvirnega sklepa 2003/577 namenjen odpravi ovir pri (sodnem) odvzemu nezakonito pridobljenih sredstev v čezmejnih primerih. Pri tem gre za ureditev prava Unije, ki temelji na spoštovanju (temeljnega) načela vzajemnega priznavanja odločb. Države članice (izvršiteljice) morajo posledično priznavati in izvrševati odredbe o zamrznitvi ali zaplembi tovrstnih sredstev ali premoženja, ki jih izdajo pristojni organi drugih držav članic (držav izdajateljic).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Še o denarnem nadomestilu za neizrabljen del plačanega letnega dopusta

Zoran Skubic, 14.2.2019

Delovna razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7/2019Čeprav žal ni sporno, da je (tudi) Unija z uvedbo bolj kot ne neoliberalistične politike t. i. varne prožnosti trg dela odprla počasni eroziji delavskih pravic, pa pravica do plačanega letnega dopusta še vedno ostaja ena temeljnih pravic vsakega delavca, ki jih ni dovoljeno kratiti. Jasno je namreč, da kdor dela, mora imeti zagotovljen tudi primeren počitek. Letni plačani dopust, katerega minimalno trajanje in siceršnje varovalke določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je torej čas, ki je namenjen izključno delavčevi psihofizični regeneraciji, sprostitvi in razvedrilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Starševski dopust ni "dejansko delo"

Zoran Skubic, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2019Pravica do (plačanega) letnega dopusta je neodtujljiva pravica vsakega delavca, pa četudi gre pri tem za državnega funkcionarja. Tovrsten čas brez siceršnjih delovnih obveznosti, katerega minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je namenjen tako obnovitvi delavčevih psihofizičnih kapacitet kot tudi sprostitvi in razvedrilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Kršenje avtorskih pravic na spletu pod krinko družine

Zoran Skubic, 10.1.2019

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2019Družina je kot ključen gradnik vsakokratne družbene ureditve tudi v vse bolj digitaliziranem svetu ena najintimnejših vezi. Vendar pa njeno (utemeljeno) pravno varstvo in zaščita (praviloma) ne moreta služiti kot pretveza za izvajanje protipravnih dejavnosti, pa čeprav gre "samo" za kršenje avtorskih pravic z (zlo)rabo svetovnega spleta. Tako je v grobem odločilo Sodišče (EU) v zadevi, ki se je nanašala na nezakonito prenašanje avtorskih del s spletno storitvijo "peer-to-peer" (PTP). Povedano drugače, imetnik internetnega priključka je odgovoren za njegovo zlorabo, tudi kadar jo zagrešijo člani njegove družine s tem, ko na svetovnem spletu s pomočjo tega priključka, pa četudi brezplačno, drugim spletnim uporabnikom ponujajo avtorskopravno zavarovana dela. Pred pregonom zaradi "piratstva" tako ni varna niti - družina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Okusa živila (še) ni mogoče zavarovati z avtorsko pravico

Zoran Skubic, 20.12.2018

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2018De gustibus non est disputandum. O okusih se (pač) ne prepira. Ta starodavni rek naj bi veljal tudi za pravo kot znanost in obrt. Okus, zlasti kadar je govora o hrani, je namreč izjemno intimno, pogosto precej čustveno obarvano doživetje, ki je praviloma pridržano zgolj in samo posamezniku, ki ga v danem trenutku doživlja. Zato se tovrstna senzacija upira abstrakciji in objektivizaciji, saj je preprosto preveč subjektivna in individualna. Vseeno pa se v (pravo)sodni praksi srečamo tudi s primeri, ko te pregovorne prepovedi preprosto ne moremo spoštovati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Dr. Janko Ferk: Šestdeset let brez predaha

Zoran Skubic, 13.12.2018

Ostalo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 48/2018"2. avgust [1914]. Nemčija je Rusiji napovedala vojno. Popoldne plavalna šola." S tem dnevniškim zapisom pesnika, pravnika in pisatelja Franza Kafke se zaključi uvodna stran romana "Cesar je vojsko odposlal", ki je nedavno nastala izpod rok našega zamejskega rojaka, čezmejno priznanega literata, pesnika, pisatelja, prijatelja, esejista in jurista, dr. Janka Ferka, ki prav te dni praznuje okroglo obletnico. In prav s prvopisanim Kafko je bila in še vedno je povezana življenjska in literarna pot dr. Ferka. Druži ju enaka in enakovredna ljubezen tako do literature kot tudi do pravne misli, ki se še zdaleč ni zaustavila po podelitvi doktorata pravnih znanosti. Ustvarjalna iskrica, ki jo je v Ferku kot takrat še nedoletnem mladeniču zanetilo prvo srečanje s Kafkinim "Procesom",se je namrečkaj kmalu razplamtela v ustvarjalno ihto, ki ji (še) ni videti konca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Poškodba parkiranega vozila zaradi odpiranja vrat drugega parkiranega vozila

Zoran Skubic, 6.12.2018

ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2018Parkiranje jeklenih konjičkov zlasti v kakih urbanih predelih starejšega letnika ne zahteva zgolj znanja, ampak je tovrstno početje že kar zahtevna obrt. Pri tem seveda ne gre le za iskanje prostih parkirnih mest, za katere pristojne mestne oblasti (še) niso določile urne ali večurne pristojbine. Že časovno bežen postanek avta na površinah, ki so bile prvotno namenjene kvečjemu konjski vpregi z največ kako ožjo vozovno kompozicijo, utegne lastniku prislužiti neželene praske in vdrtine, da hujših posledic srečanj z zahrbtno nizkimi količki ali z betonskimi cvetličnimi lonci niti ne omenjam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Slovenska (in zamejska) zmaga v Luksemburgu

Zoran Skubic, 22.11.2018

Delovna razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 45-46/2018Prost pretok storitev je že od leta 1957, tj. od sprejema in (postopne) uveljavitve (Rimske) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ena izmed štirih temeljnih svoboščin te povezave. Unije, zlasti pa njene primarne podstati - skupnega notranjega trga, si brez izpolnjevanja te predpostavke v sedanji obliki sploh ne bi bilo mogoče predstavljati. Gre za načelo sine qua non in non plus ultra prava Unije. A kar naj bi veljalo za samoumevno, se tudi v pravu včasih prerado porazgubi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Komunikacijska zasebnost pri pregonu lažjih kaznivih dejanj

Zoran Skubic, 8.11.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2018Zakonita hramba telekomunikacijskih podatkov je v Uniji v stanju pravne negotovosti vsaj od odmevne sodne razveljavitve Direktive 2006/24 o hrambi podatkov. Sodišče (EU) je namreč s sodbo v zadevi Digital Rights Ireland (DRI) v aprilu leta 2014odločilo, da pravila te direktive preprosto prekomerno posegajo v temeljno pravico spoštovanja zasebnega življenja in seveda varstva osebnih podatkov slehernika. In to kljub dejstvu, da je deklariran namen tovrstne hrambe (zgolj?) preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in seveda učinkovit pregon "hudih" kaznivih dejanj, kamor spadata predvsem organizirani kriminal in terorizem. Odziv predvsem sodnih vej oblasti v državah članicah je bil skoraj takojšen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Je vodenje črne liste davčnih dolžnikov ali seznama slamnatih lastnikov podjetij v nasprotju z GDPR?

Zoran Skubic, 25.10.2018

Davki občanov in dohodnina, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 41-42/2018»V skladu z veljavnimi predpisi so podatki o davkih posameznih davčnih zavezancev varovani kot davčna tajnost. Ta ureditev temelji na uveljavljenih mednarodnih standardih in izhaja iz predpostavke, da država ne sme zlorabljati podatkov, ki jih v zvezi s plačevanjem davkov pridobi od posameznih davčnih zavezancev za druge namene. Kljub temu načelnemu izhodišču pa je v zakonu, ki ureja davčni postopek, določena vrsta izjem, ko je zakonodajalec presodil, da je treba interesu po razkritju podatkov o davčnem dolgu posameznega davčnega zavezanca dati prednost pred interesom varovanja davčne tajnosti. Spremenjene javnofinančne in gospodarske razmere zahtevajo ponoven premislek, ali veljavna zakonodaja vzpostavlja pravilno razmerje med potrebo po varovanju davčne tajnosti in potrebo po zagotavljanju interesa javnosti.«
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Oznanjevanje vere od vrat do vrat je lahko nezakonita obdelava osebnih podatkov

Zoran Skubic, 12.10.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 39-40/2018Skoraj odveč je ugotovitev, da se je z letošnjim 25. majem, ko se je dokončno uveljavila (Splošna) Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), negotovost slovenskih upravljavcev osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju precej povečala. Temu nikakor ni pripomoglo dejstvo, da poslanke in poslanci VII. mandata Državnega zbora v svojih zadnjih predvolilnih mesecih niso (z)mogli sprejeti vsaj prepotrebnega korpusa interpretativno-implementacijskih določb predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). A to zagotovo ni (bil) slovenski unikum.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

(So)odgovornost skrbnikov Facebook strani za oboževalce po pravu Unije

Zoran Skubic, 27.9.2018

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2018Nedavni izbruh škandala v zvezi s poslovno navezavo multinacionalke Facebook s sedaj že nekdanjim britanskim podjetjem Cambridge Analytica je še tako laičnemu in bežnemu spremljevalcu družbenega dogajanja dokončno razgalil nevarnosti digitalne dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Določitev čezmejnih stikov otrok s starimi starši po pravu Unije

Zoran Skubic, 13.9.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 34/2018Pravica do določitve stikov otrok s starimi starši ima tudi v Sloveniji precej "dolgo brado". Leta 2004 je bila ta pravica na podlagi Konvencije Sveta Evrope o otrokovih stikih (ki je Slovenija še vedno ni ratificirala) izrecno uzakonjena z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (novela ZZZDR-C). Leta 2017 pa se je pravica stikov s starimi starši, ki jo je dotlej podrobneje urejal 106.a člen ZZZDR, preslikala v določbo 142. člena Družinskega zakonika. Tako ima določitev tovrstnih stikov v Sloveniji izrecno domovinsko pravico že od druge polovice leta 2004, kar pa žal ni preprečilo medijsko odmevnih zapletov na tem področju, sploh v luči nedavne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Manuello in Nevi proti Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Odškodnina za zamujen ali odpovedan let v primeru najema tujega letala s posadko

Zoran Skubic, 23.8.2018

Promet in zveze - zračni promet, Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 30-31/2018Težko bi našli ožji segment prava Unije, ki je v razmeroma kratkem času za prizadetega posameznika doživel toliko pomembnih odločitev Sodišča EU, kot je to prav korpus skupnih pravil odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike zamude. Letimo namreč (skoraj) vsi, sploh v poletnem času, ko si marsikdo privošči oddih v oddaljenih krajih. Večje povpraševanje po letih zlasti v poletnem času pa ponudnike letalskih prevozov sili v optimizacijo poslovnih procesov in s tem seveda tudi pripadajočih resursov. Če ne gre drugače, je treba manjkajoče kapacitete najeti pri drugih letalskih prevoznikih. Vse lepo in prav, a kaj se zgodi, če pride pri izvedbi tovrstnega leta do zamude pri prihodu, ki je daljša od treh ur, in posledično do (pavšalne) odškodninske odgovornosti "dejanskega letalskega prevoznika" po Uredbi št. 261/2004 o odškodnini za letalske potnike? Ali mora prizadeti letalski prevoznik v primeru, da je let, ki ga je rezerviral pri enem letalskem prevozniku, dejansko pa ga je izvršil drugi letalski prevoznik, odškodninski zahtevek po Uredbi nasloviti na prvega ali na drugega naslovnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Ni vsak "glen" a priori "scotch whisky"

Zoran Skubic, 19.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28-29/2018Žgane pijače in Sodišče Evropske unije imajo precej zanimivo zgodovino. Če je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja še precej neznano jabolčno žganje Calvados v prelomni sodbi glede francoske diskriminatorne obdavčitve žganih pijač pomagalo pisati zgodovino sodobnega luksemburškega sodišča in s tem pravzaprav tudi prava Unije, kot ga poznamo danes, pa je bilo v nedavni odločitvi neposredni predmet presoje v luči Uredbe št. 110/2008 o zaščiti geografskih označb žganih pijač (uredba) nekoliko manj prelomno vprašanje. Točneje, Sodišče EU je presodilo, kdaj in v kolikšni meri je (sploh) mogoče švabski enosladni (ang. single malt) viski s poreklom iz (seveda) Nemčije poimenovati s pridevkom "glen", ne da bi to nedopustno stopilo na prste geografski zaščiti škotskih proizvajalcev viskija, ki so znani po pregovorni bojevitosti. Vse našteto z vidika normalno obveščenega, razumno pozornega, preudarnega, a vseeno precej povprečnega potrošnika seveda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Visoke pete na sodišču

Zoran Skubic, 5.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2018Težko bi bilo najti nedaven primer, ki bi doživel toliko postopkovnih zapletov, kot jih je obravnavana zadeva velikega senata Sodišča EU, ki se sicer nanaša na registracijo blagovne znamke Skupnosti. Redko se namreč zgodi, da luksemburško sodišče po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca s sklepom ponovno odpre ustni del postopka. Še redkeje pa se pripeti, da mora pravobranilec v isti zadevi nato podati še dopolnilne sklepne predloge. Tovrstne obravnave so praviloma deležni zgolj najbolj zapleteni in strokovno zahtevni primeri. A zapletenost (in zahtevnost) je mogoče najti tudi v na videz najbolj vsakdanjih pojavnih oblikah, kot so to recimo čevlji z visokimi petami, ki so (praviloma) namenjeni ženskim nogam. Sodišče je nedavno v razširjeni sestavi obravnavalo na videz preprosto vprašanje, tj. ali je po pravu Unije kot blagovno znamko mogoče zaščititi čevelj z visoko peto, katere bistveni (a ne nujno a priori preprost) razlikovalni znak je dejstvo, da je peta na zunanji, vidni strani obarvana z značilno rdečo barvo. Odgovor Sodišča na to vprašanje je bil pritrdilen. Poglejmo, zakaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Pravica do odškodnine za zamujen ali odpovedan let

Zoran Skubic, 21.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Promet in zveze - zračni promet

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2018Skupna pravila odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike zamude so vedno bolj obširen korpus (razlag) pravil prava Unije, med katerimi je seveda najpomembnejša prav sodna praksa Sodišča EU. In prav sedaj, ko je poletje tako rekoč pred vrati, število letalskih potnikov narašča iz dneva v dan, s tem pa seveda tudi gneča "jeklenih ptic". Povezovalni leti, tj. etapni leti, ki jih letalski prevoznik deloma opravi bodisi z več lastnimi letali bodisi prek drugega letalskega prevoznika, ki nima sklenjene neposredne pogodbe s potnikom, so že kar stalnica sodobnega letalskega potniškega prevoza. Zlasti v primeru, ko se letalski prevoz opravi s pomočjo več vmesnih postankov, pa utegnejo daljše zamude postati precej realna možnost za povprečnega potnika. Pravo EU, zlasti pa Uredba št. 261/2004 o odškodnini za letalske potnike, v primeru večje zamude prizadetemu potniku daje več pravic, zlasti gre seveda za znesek pavšalne denarne odškodnine. Toda kaj se zgodi s to pravico, če gre za let s končno destinacijo v državi izven Unije, prav tako pa je v državi izven Unije tudi eden od "etapnih" ciljev povezovalnih letov? Jo potnik (res) izgubi? Prav o tem vprašanju je v nedavni sodbi odločalo Sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Obredni zakol živali brez predhodnega omamljanja v verske namene

Zoran Skubic, 14.6.2018

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2018Skrb za zaščito živali, njihovega življenja, zdravja in dobrobiti, predvsem pa skrb za to, da pri zakolu ne trpijo prekomerno, je sistemski del korpusa pravnih pravil slovenskega prava vsaj od sprejetja Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) v prvotnem besedilu v letu 1999. S tem zakonom sta se v slovenski pravni red prenesli izvedbi dveh uredb prava Unije: Uredbe o zaščiti živali med prevozom ter Uredbe o zaščiti živali ob njihovi usmrtitvi (v nadaljevanju uredba). Prav v zvezi s slednjo pa je Slovenija leta 2013 izkoristila možnost, da v ZZZiv določi nekatera strožja pravila. Tako je z novim drugim odstavkom 25. člena ZZZiv določila, da mora biti ne glede na uredbo, točneje ne glede na njen člen 4(4), predhodno omamljenje živali izvedeno tudi pri vsakem obrednem zakolu, razen če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnice za zasebno domačo porabo. Prav ta določba ZZZiv pa je bila pred kratkim napadena pred našim Ustavnim sodiščem, češ da (očitno) krši versko svobodo. Skoraj v istem času kot na Beethovnovi ulici št. 11 pa se je podobna sodna bitka glede že navedene določbe uredbe odvijala tudi na Bulvarju Konrada Adenauerja št. 45 v Luksemburgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Nepošteni pogoji plačila šolnine

Zoran Skubic, 7.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2018Dilema o tem, ali je študij (res) zastonj, je vedno precej aktualna. Dejstvo pa je, da študij vse bolj in bolj - ni zastonj. Stroški, povezani z vsakokratnim študijem, pa če jim uradno rečemo "šolnina" ali ne, so de facto stalnica skoraj vsakega študija, tudi v Sloveniji. Če je od dejstva, da morajo biti določeni stroški, povezani s študijem, vnaprej poravnani, odvisno to, da lahko nato študent koristi pravice (in izpolnjuje dolžnosti), ki izhajajo iz študija, to pomeni, da dejansko plačuje "šolnino". Po drugi strani pa je učinkovito varstvo potrošnikov še vedno sine qua non prava Unije. Acquis communautaire tako v okviru Direktive 93/13 o nedovoljenih pogojih med drugim (interpretativno) določa, da mora nacionalno sodišče, če ima na voljo za to potrebne pravne in dejanske okoliščine, po uradni dolžnosti preizkusiti obstoj nepoštenega pogoja v potrošniški pogodbi. Sodišče (EU) je v enem svojih nedavnih primerov naletelo na dilemo, ali mora domače sodišče pogodbena določila, ki med drugim urejajo tudi poplačilo stroškov, ki so povezani s študijem, po uradni dolžnosti presojati tudi v luči že omenjenih določb Direktive 93/13. Odgovor je (seveda) pritrdilen.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 11 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(260)

Leto objave

2019(10) 2018(30) 2017(31) 2016(31)
2015(33) 2014(37) 2013(37) 2012(29)
2011(9) 2010(4) 2009(2) 2008(1)
2007(2) 2006(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov