O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 12
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 300)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Čezmejno zavarovanje civilne odgovornosti proizvajalcev prsnih vsadkov

Zoran Skubic, 23.7.2020

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2020Prost pretok blaga je ena izmed štirih temeljnih svoboščin Unije, o tem ni dvoma. Vse lepo in prav, a kaj se zgodi, če tovrstno blago, ki izvira iz ene države članice, na ozemlju druge članice povzroči škodo, ki jo je moč pripisati napačnim (tj. škodljivim) lastnostim tega blaga? Povedano drugače, ali je v primeru medicinskega pripomočka, ki je po svoji naravi blago, ki mora izpolnjevati posebej stroge pogoje za uporabo, z vidika prava Unije dopustna zavarovalna klavzula, ki odgovornost pripadajočega proizvajalca za morebitno škodo, ki je povezana z uporabo tega pripomočka, omeji zgolj na ozemlje določene države članice, čeprav se ta trži in uporablja tudi v drugih državah članicah? Kot nas uči nedavna sodba Sodišča (EU), je odgovor na to vprašanje - precej presenetljivo - pritrdilen. To bržkone pomeni, da je do popolnega prostega pretoka civilne odgovornosti v Uniji na nekaterih področjih - kamor očitno spada tudi trg medicinskih pripomočkov - še vedno precej dolga in trnova pot ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

O dovoljenem in nedovoljenem razdeljevanju brezplačnih vzorcev zdravil

Zoran Skubic, 16.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 28/2020Sistematika določb prava Unije je zaradi svoje inherentne specifike nadnacionalnih pravil sedemindvajsetih, v določenih ključnih segmentih korenito raznorodnih pravnih ureditev pogosto precej slabo razumljeno področje. Posledično se pri podrobnejšem spremljanju sodne prakse Sodišča (EU) celo izkušenemu pravniku neredko pripeti, da se vprašanja v okviru postopka predhodnega odločanja po členu 267 PDEU zazdijo včasih "preveč" zdravorazumska, pravzaprav prozaična. A ko so v igri milijonski zneski, nobena dilema ni preveč "banalna". Še nemškemu Zveznemu vrhovnemu sodišču (BGH) se je nedavno utrnilo na videz preprosto vprašanje, tj. ali Zakonik Unije o zdravilih za uporabo v humani medicini (Zakonik) prepoveduje razdeljevanje brezplačnih vzorcev zdravil farmacevtom. In če ne, ali državam članicam dovoljuje, da tovrstno početje prepovejo kar same ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nemška obveščevalna služba je neustavno posegala v telekomunikacijsko zasebnost tujih oseb v tujini

Zoran Skubic, 18.6.2020

Poštni promet in telekomunikacije, Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG) je nedavno tega sprejelo prelomno odločitev, ki je "do tal" zamajala obveščevalno srenjo, in to ne samo v Nemčiji. V več kot 120 strani dolgi sodbi je namreč ugotovilo, da je tamkajšnja obveščevalna služba (Bundesnachrichtendienst; BND) pri opravljanju svojih nalog na tujem vrsto let delovala v nasprotju z vsaj dvema temeljnima pravicama, ki ju varuje nemška ustava (Grundgesetz; GG), in sicer pravico do telekomunikacijske zasebnosti (drugi stavek člena 10(1) GG) ter svobodo tiska oziroma javnega obveščanja (člen 5(1) GG). To odločitev je sprejelo na podlagi ustavne pritožbe mednarodne organizacije Novinarji brez meja (Reporters Without Borders), ki se ji je pridružilo več tujih novinarjev, med katerimi je moč najti tudi njihovega slovenskega kolega Blaža Zgago.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Še o izvršbi na podlagi verodostojne listine na Hrvaškem in v Sloveniji

Zoran Skubic, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2020Pred skoraj natanko tremi leti je Sodišče (EU) v odločitvah Zulfikarpašić in Pula Parking ocenjevalo hrvaško (delegirano) ureditev postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine (VL) z vidika Uredbe št. 805/2004 (evropski nalog za izvršbo; ENI) in Uredbe št. 1215/2012 (izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah). Ugotovilo je, da ureditev, ki zgolj tamkajšnjim notarjem določa pristojnost izdajanja tovrstnih sklepov, nima čezmejnih učinkov. Tako hrvaškega sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na podlagi VL, zoper katerega tudi ni bil podan ugovor dolžnika, preprosto ni mogoče čezmejno izvršiti, vsaj ne preko mehanizmov, ki jih določata ti dve uredbi. Toda kaj se zgodi v primeru, da je tovrsten ugovor vseeno podan? Ali pristojno hrvaško sodišče v ugovornem postopku ravna kaj drugače, kot bi sicer, in kaj to pomeni za pravice hrvaških subjektov? To so bile ključne dileme dveh združenih zadev, ki ju je nedavno obravnavalo Sodišče (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Je poslušanje radia v avtu "priobčitev javnosti" v smislu Direktive o avtorski pravici?

Zoran Skubic, 4.6.2020

Intelektualna lastnina, JAVNO OBVEŠČANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2020Sodna praksa Sodišča EU (SEU) o razlagi pravice do "priobčitve javnosti" v avtorskem pravu ima precej dolgo "brado", saj je to sodišče v zadnjih petnajstih letih, začenši s sodbo Mediakabel, o tej problematiki izdalo vsaj dvajset sodb in sklepov. Del pravne teorije je ta, po sili dejstev in narave precej zapleten in razdrobljen korpus odločitev poimenoval celo blodnjak, v katerem mora SEU kot mitični Tezej vsakič znova najti novo Ariadnino nit za izhod iz vsakokratne zagate, ki jo narekujejo dejstva posamičnega primera. In ti primeri so lahko tako različni, kot je le možna pojavna različnost avtorskega prava v stvarnosti. A kot po navadi je moč daleč največ zapletov najti prav pri najpomembnejši postranski umetnosti na svetu - glasbi. SEU je tako nedavno tega obravnavalo švedsko zagato s skorajda absurdnim vprašanjem, ki bi se ga dalo parafrazirati v: "Ali bi morali vozniki kratkoročno najetih ("rent-a-car") vozil med vožnjo pravzaprav prisluhniti zgolj - brnenju motorja?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Najemnine med epidemijo: ali v Sloveniji še velja pravno pravilo paragrafa 1104 ODZ?

Zoran Skubic, 28.5.2020

Obligacije

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2020Pozornemu gledalcu nedavne 35. izredne seje Državnega zbora, kjer je bila na dnevnem redu obravnava enega od interventnih zakonov v boju z zahrbtno boleznijo COVID-19, se je bržkone v spomin vtisnila predvsem interakcija, v kateri je eden od poslancev iz vrst vladajoče koalicije izrecno poudaril avstrijsko rešitev na področju prava obligacij. Ta določa, da kadar najemnik zaradi višje sile - kamor izrecno spada tudi primer izbruha kužne bolezni - najetih prostorov ne more uporabljati, gre najemnina na rovaš najemodajalca. Minister za finance se je kot predstavnik vlade s tem strinjal in navrgel, da gre po njegovem védenju za več kot sto let staro ureditev, za katero je pravzaprav škoda, da ni veljavno pravo tudi pri nas. A česar onadva nista vedela in tudi nista mogla vedeti, saj se tega dejstva zaveda vse bolj ozek krog slovenskih pravnikov, je dejstvo, da sta govorila o ureditvi, ki je pri nas z določenim pridržkom, če ne neposredno veljavno, pa vsaj dopolnilno upoštevno pravno pravilo ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Odvzem premoženja nezakonitega izvora je zakonit tudi, kadar ni (neposredna) posledica kazenske (ob)sodbe

Zoran Skubic, 14.5.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2020Dileme glede mehanizma "pravičnega" odvzema premoženja nezakonitega izvora (OPNI) so postale še posebej aktualne zlasti v času prejšnje finančne in gospodarske krize. Dokler sta se na ključnih trgih še cedila (finančni) med in mleko, je bilo namreč nesorazmerno doseženo povečanje premoženja celo izkaz posameznikove poslovne uspešnosti. A z nastopom krize leta 2008 se je to spremenilo in posledično sta se (tudi pri nas) politika in pravna stroka pričeli pospešeno ukvarjati s tem problemom. Zapleti so bili seveda neizbežni, saj se OPNI kot "mešani" pravni institut nahaja tik ob razpotju (vsaj) kaznovalnega in civilnega prava. Kazenski postopki, zlasti seveda tisti, ki so povezani z gospodarsko kriminaliteto, so zaradi svoje inherentne kompleksnosti pač pregovorno dolgotrajni. Premoženje, zlasti tisto bolj likvidne narave, pa v času, ko je za prenos finančnih sredstev z enega dela sveta na drugega potrebnih zgolj par klikov, utegne zelo hitro "smukniti" v kako tujo jurisdikcijo, ki ni preveč naklonjena razkrivanju podatkov o tovrstnih prenosih, kaj šele njihovemu povračilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Izločitev sodnika in videz nepristranskosti sodišča

Zoran Skubic, 6.5.2020

Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 17-18/2020"Ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi navzven jasno razvidno. Ni [namreč] dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična." Ta zapis iz nedavnega sklepa Vrhovnega sodišča RS je povzetek - in v nadaljevanju parafraza - vodilne misli odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (Sodišča) v zadevi Kinský, in sicer da je eden ključnih elementov moderne pravice do poštenega sojenja, ki jo varujejo določbe iz prvega odstavka 6. člena Konvencije (EKČP), ravno videz nepristranskosti sodišča. Tega po stališču Sodišča ne sme omajati prav noben zunanji vpliv, še posebej pa ne v primeru, da ga - kot je bil to primer v zadevi Kinský- spremlja mestoma precej brezobzirna kritika zlasti nosilcev izvršilne veje oblasti. Kaj pa ko se obtožencu pripeti, da ga v dveh ločenih kazenskih postopkih (ob)sodi senat, v katerem sodeluje isti sodnik? Ali že to dejstvo samo po sebi pomeni, da videza nepristranosti sodišča več ni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Referenčni indeks španskih hipotekarnih kreditov - jasen in razumljiv?

Zoran Skubic, 9.4.2020

TRGOVINA

Zoran Skubic, Pravna praksa, 14/2020Težko je ugovarjati trditvi, da se dandanes večina nepremičnin kupuje s hipotekarnim kreditom. Na to nas spomni tudi nedavna in za nekatere precej sporna omejitev stanovanjskih in potrošniških kreditov s strani Banke Slovenije. Za povprečnega potrošnika je razumevanje zapletenih pojmov in pogojev tovrstnih kreditov kar precejšen zalogaj. Redki so namreč tisti, ki lahko brez dodatnih pojasnil razumejo področne termine, kot sta "referenčni indeks" ali pa recimo "letna efektivna obrestna mera" (LEOM). Največji zapleti nastajajo, ko je govora o konkretnih izračunih, in to zlasti, ko gre za dejansko višino spremenljivih obrestnih mer, uradnih referenčnih indeksov hipotekarnih kreditov ter seveda višino LEOM, na podlagi katerih so te obrestne mere izračunane. A ne pozabimo, prav zato velja za področnega prodajalca ali ponudnika višja raven skrbnosti, da povprečnem potrošniku zagotovi tisto raven zahtevane obveščenosti, ki mu zagotavlja realno razumevanje višine dejanskih stroškov njegovega kredita. In prav zagotavljanje tovrstnega (še) primernega nivoja potrebne skrbnosti je bilo bistvo odločanja Velikega senata Sodišča (EU) v nedavni španski zadevi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Plačilni roki za državne obveznosti po pravu Unije

Zoran Skubic, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 13/2020Ni še daleč čas, ko je bila tudi Slovenija v kar precej resnih škripcih, in to tudi pri finančni likvidnosti organov javne oblasti. Eden prvih simptomov, da se je finančna kriza, ki se je pričela leta 2008, počasi razlezla še v realni sektor, je bilo prav občutno povečanje plačilne nediscipline, in to tudi, ko je govora o dolžnikih iz vrst subjektov javnega sektorja. In prav na to dejstvo se je zakonodajalec Unije leta 2011 odzval s sprejemom Direktive proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki je za vse javne subjekte, ki so (hkrati) dolžniki v tovrstnih poslih, določil maksimalni plačilni rok največ 60 koledarskih dni. Kot skrajni rok za prenos Direktive v nacionalno zakonodajo je bila določena sredina marca 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Ali je e-knjiga sploh kdaj "rabljena"?

Zoran Skubic, 26.3.2020

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2020Tehnološke inovacije, zlasti pri razvoju tabličnih računalnikov, so približale e-knjige tudi povprečnemu potrošniku. Pred časom, v obdobju razmaha Amazonovega Kindla, so se obravnavale celo kot resna konkurenca njihovim tiskanim različicam. Do zatona tiskanih knjig vseeno ni prišlo, se pa je pojav e-knjig v vsakdanjem življenju utrdil do te mere, da je nanj hočeš nočeš postalo pozorno tudi pravo. Tako je bil Veliki senat Sodišča (EU) pred kratkim soočen z zanimivo pravno "zagato" v zvezi z nematerializirano (digitalno) vsebino. Je torej dopustno, da lastnik, ko kupi izvod e-knjige, s tem izvodom nato prosto lastninskopravno razpolaga, vključno z upravičenjem, da ga proda drugemu. Oziroma povedano drugače, ali je izvod e-knjige sploh kdaj zares - rabljen?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Nedogovorjena sprememba izvorne kode računalniškega programa je kršitev pogodbenih obveznosti

Zoran Skubic, 19.3.2020

Obligacije, Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2020Živimo v vse bolj digitaliziranem svetu, ki ga zlasti na področju prava pestijo "stare" meje, aksiomi in prepričanja. Ti niso več kos novim izzivom, ki v bistvenem izvirajo iz zgoraj omenjenega dejstva. Računalniška koda je postala svetovna lingua franca, ki jo posvečeni razumejo enako vsepovsod, kar pa za pravo žal ne velja. Pravo je namreč izrazito teritorialno, in to tudi, ko gre za tako "osnovna" vprašanja, kot je na primer področje civilne odgovornosti. Prav to dejstvo se je izkazalo kot še posebej pereče pri nedavni presoji Sodišča (EU) v francoskem primeru, kjer je šlo za pogodbeno kršitev, ki jo je zagrešila ena od pogodbenih strank s tem, da je nepooblaščeno posegla v izvorno programsko kodo. A ker francosko civilno pravo ne dovoli kumulacije zahtevkov iz naslova kršitve pogodbe z zahtevki, ki izvirajo iz civilnega delikta, je moralo Sodišče podati presojo tega vprašanja tako z vidika ureditve Direktive 2004/48 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine kot tudi Direktive 2009/24 o pravnem varstvu računalniških programov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Dodatek za vrhunske športnike samo za državljane?

Zoran Skubic, 12.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 10/2020Prosto gibanje delavcev v Uniji zajema kar dve od njenih štirih temeljnih svoboščin, tj. pravice do prostega pretoka tako oseb kot tudi storitev. Vse svoboščine skupaj predstavljajo bistvo te povezave že od leta 1957. Skupnega notranjega trga, ki je conditio sine qua non Unije, si brez izpolnjevanja tudi te predpostavke sploh ni mogoče predstavljati. A kar naj bi bilo a priori samoumevno, se zna v nacionalnih ureditvah držav članic včasih kar hitro porazgubiti. Ozkosrčnost nacionalnih zakonodajalcev namreč pogosto ne pozna meja, ali bolje rečeno, jih ponekod precej lahkomiselno ponovno postavlja. So pa tudi mejni primeri. Sodišče (EU) je pred kratkim presojalo slovaško ureditev, ki vrhunskim športnikom, ki so v času nekdanje skupne češkoslovaške države dosegli najvišja priznanja, a so se pozneje kljub prebivališču na Slovaškem odločili za češko državljanstvo, zgolj zaradi tega dejstva odreka dodatke in ugodnosti (do katerih so sicer tovrstni športniki s slovaškim državljanstvom upravičeni).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Zbiranje osebnih podatkov o lastnikih predplačniških SIM kartic

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Pravica do zasebnosti je v današnjem digitaliziranem svetu tudi zaradi našega lahkomiselnega in nepremišljenega obnašanja na spletu vse bolj "na udaru". Vse od nesrečnih dogodkov septembra leta 2001 pa je naša zasebnost še pod dodatnim mikroskopom takih ali drugačnih varnostnih služb. Tako niti ne čudi, da se o nas zbira vedno več podatkov, pogosto tudi "na zalogo". V času, ko skoraj ni več moč najti osebe, ki ne bi imela takih ali drugačnih mobilnih naprav, (primarno) namenjenih brezžični telefonski komunikaciji, pa so nacionalni represivni organi pogosto v zadregi, kako izvajati nadzor tudi nad tistim segmentom uporabnikov mobilne telefonije, ki za opravljanje tovrstnih komunikacijskih potreb uporabljajo predplačniške pakete. Ti že po svoji naravi uporabnikom zagotavljajo precej večjo anonimnost, kar pa nacionalnim zakonodajalcem ni po godu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Pravila kolektivnega izgona nezakonitih migrantov v luči EKČP

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Nezakonite migracije so v ospredju politik Unije in njenih držav članic vsaj od izbruha sirske državljanske vojne leta 2011. Svoj neslavni vrhunec je omenjena problematika dosegla v letih 2015 in 2016, ko so se tudi čez slovenske vasi in mesta valile trume tako sirskih beguncev kot tudi ekonomskih migrantov, največ iz držav severne in severozahodne Afrike ter širšega območja Bližnjega vzhoda. Dogovor Unije s Turčijo, ki je ta tok zavrl, je povzročil, da so se migracije umaknile z naslovnic, nikoli pa niso in tudi ne bodo popolnoma izginile. To velja zlasti za tiste države članice Unije, katerih ozemlje je večinoma obkroženo s Sredozemskim morjem. Mednje zagotovo spadata zlasti Grčija in Italija ter seveda Malta in Ciper. Pri tem ni moč zanemariti niti Španije, ki ima še dodatno posebnost, in sicer dve eksklavi neposredno na afriški obali, ki sta hkrati tudi zunanji schengenski meji, Ceuto in Melillo na obali Maroka. In prav ozemlje Melille, ki je na kopenski strani že od leta 2014 obkroženo s trinajstimi kilometri trojne mejne ograje, ponekod visoke tudi šest metrov, je bilo v ospredju odločanja sedemčlanskega senata leta 2017, nedavno tega pa še Velikega senata strasbourškega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odškodninska odgovornost nezakonitih kartelov in poraba javnih sredstev

Zoran Skubic, 20.2.2020

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7/2020Temelj EU je skupni trg, bistvene predpostavke za njegov obstoj in delovanje v praksi pa sta - poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala - varstvo potrošnikov ter spoštovanje svobodne in poštene konkurence na trgu. Nedovoljeno kartelno določanje cen nedvomno izkrivlja konkurenco na relevantnem trgu, in sicer ne zgolj neposredno, tj. med udeleženci kartela, marveč tudi posredno povzroča dvig cen pri ostalih konkurentih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Ponovno o posegih izvršilne in zakonodajne veje oblasti v poljsko pravosodje

Zoran Skubic, 13.2.2020

Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2020Vsak poseg drugih dveh vej oblasti v delo, predvsem pa delovanje ter dejansko izvrševanje pristojnosti neodvisne in samostojne sodne veje oblasti, je v demokratični družbi, ki naj bi bila utemeljena na vladavini prava, vedno razlog za skrb. Bridke in nedavne zgodovinske izkušnje nas učijo, da se je dokončni razkroj pravne države, s tem pa tudi organiziranega sistema varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pogosto pričel prav s pojavom tako ali drugače državno sponzoriranega sankcioniranja domnevno "neposlušnih" sodnikov in tožilcev. Ta lahko ima namreč izrazito mnogotere pojavne oblike, od prisilnega upokojevanja "prestarih" pravosodnih funkcionarjev pa vse do posebej prirejenih oblik disciplinskih postopkov, praviloma pod krinko populistične krilatice za "večjo učinkovitost in pravičnost". Pozornost so zato pritegnili nedavni ukrepi madžarskega, predvsem pa poljskega zakonodajalca, ki pod krinko takšne ali drugačne "lustracije" izvaja posege v tamkajšnjo sodno oblast. Pred kratkim je bil ponovno "na tnalu" Sodišča (EU) eden tovrstnih ukrepov. Šlo je za novo, tj. bolj "pravično" ureditev obravnavanja pritožb zoper "prisilno" upokojitev vrhovnih sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Dopustno zaračunavanje ogrevanja skupnih prostorov v etažni lastnini

Zoran Skubic, 6.2.2020

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2020Etažna lastnina kot pravni institut, ki ga v našem prostoru poznamo že vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja, Slovencem še vedno povzroča kar precej preglavic, zlasti v praksi. Težave z določitvijo in (so)uporabo tovrstne lastnine pa ne pestijo le slovenskega, temveč tudi druge pravne sisteme, na primer bolgarskega. Sodišče (EU) je pred kratkim presojalo več vprašanj, ki so se nanašala na pravično razdelitev stroškov ogrevanja skupnih prostorov v okviru etažne lastnine, in sicer z vidika Direktive 2011/83 o pravicah potrošnikov ter direktiv 2006/32 in 2012/27 o energetski učinkovitosti. Je torej v skladu s področnim pravom EU nacionalna ureditev, ki določa, da morajo etažni lastniki zgradb v etažni lastnini, oskrbovani iz omrežja za daljinsko ogrevanje, prispevati k plačilu stroškov ogrevanja, čeprav ga ti v svojih stanovanjih nato dejansko ne uporabljajo? In nadalje, ali je v luči direktiv 2006/32 in 2012/27, ki države članice zavezujeta, da obračun energije za končne odjemalce odmerjajo "na podlagi dejanske porabe", dopustna ureditev, ki določa, da se del teh stroškov med etažnimi lastniki deli glede na kriterij ogrevane prostornine svojih stanovanj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Tajno sojenje v kazenskem postopku ni nujno v nasprotju z EKČP

Zoran Skubic, 23.1.2020

Kazenski postopek, Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Javnost sojenja, sploh pa v kazenskih postopkih, je nedvomno ena od temeljnih civilizacijskih pridobitev, in kot taka je zapisana tudi v 24. členu Ustave, a z dostavkom, da izjeme od tega načela določa zakon. Tudi prvi odstavek 6. člena (Evropske) Konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) dopušča določene izjeme od načelne zapovedi javnosti sojenja, in sicer v primerih, ko "je to v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Vročanje odločb o storjenem prekršku domnevnemu kršitelju v drugi državi članici

Zoran Skubic, 23.1.2020

Prekrški

Zoran Skubic, Pravna praksa, 3/2020Prekrški so hočeš nočeš področje prava, s katerim se v vsakdanjem življenju daleč najbolj pogosto srečamo, pa naj bo to doma ali pa v tujini, sploh pa na cestah. Na to nesporno dejstvo seveda ni neobčutljivo niti pravo EU, vsaj odkar se je z Okvirnim sklepom 2005/214/PNZ (OS) področje uporabe načela vzajemnega priznavanja razširilo tudi na globe in denarne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Dopustnost omejitve javnih naročil v korist podizvajalcev

Zoran Skubic, 16.1.2020

PRORAČUN

Zoran Skubic, Pravna praksa, 1-2/2020Problematika pravičnega poplačila podizvajalcev kot gospodarskih subjektov, ki za izbranega ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali okvirni sporazum), dobavljajo blago ali izvajajo storitve, ki so neposredno povezane s predmetom javnega naročila, ima tudi v Slovenji precej dolgo brado. Zlasti v času zadnje finančne in gospodarske krize so se pokazale številne pomanjkljivosti kriterija najnižje cene "za vsako ceno", ki so jih na koncu na svojih plečih prepogosto najbolj čutili prav (ne)poplačani podizvajalci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Oblastna omejitev višine tržnih najemnin ni v neskladju z nemško ustavo

Zoran Skubic, 19.12.2019

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Novembra se je končala javna razprava o osnutku Stanovanjskega zakona (SZ-2). Največ odzivov javnosti je zagotovo doživela predlagana ukinitev neprofitne najemnine. Na njeno mesto naj bi stopila stroškovna najemnina, tj. najemnina, ki se bo vsako leto na novo izračunavala na podlagi stroškovne vrednosti stanovanja in letne stopnje najemnine. Malce manj odmeva pa je doživela omejitev višine (višanja) tržnih najemnin, ki je po enem letu ne bo možno višati za več kot 10 odstotkov, v treh letih pa ne več kot za 15 odstotkov. Tovrstna omejitev glede višanja najemnine naj bi veljala tudi v primerih zaporednih najemov za določen čas. Nekateri so tej spremembi a prori nasprotovali, češ da gre za nedopusten in neustaven poseg tako v lastninsko pravico kot tudi (pogodbeno) svobodo urejanja medsebojnih obligacijskih razmerij. Toda ali bi bila vseeno pravno dopustna še bolj skrajna oblastna omejitev višine najemnin? Prav to je vprašanje, na katero je nedavno tega odgovorilo nemško zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht; BVerfG), in sicer - pritrdilno ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Prenos avtorskih pravic izvajalca na nacionalni arhiv brez izrecnega dovoljenja njegovih pravnih naslednikov

Zoran Skubic, 19.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2019Kolizija med avtorskim pravom, ki ščiti (tudi) materialne pravice ustvarjalcev in omejeno tudi njihovih pravnih naslednikov, ter pravico javnosti, da ima po določenem času dostop do njihovih del kot (arhivskega) javnega dobra, je stara skoraj toliko kot varstvo avtorske pravice. Kultura pač stane, in če ustvarjalcem a priori ne omogoča vsaj določene materialne koristi, marsikateri avtor ne bi ustvarjal oziroma bi ustvarjal dosti manj. Kar zadeva navezne pravice ustvarjalčevih pravnih naslednikov, pa so te v predmetnem okviru ožje, a vseeno ne neupoštevne. Tehtanje njihovih pravic je v primeru kolizije s pravico do dostopa do avtorskega dela v arhivske namene precej težje, kar je nedavno tega ugotovilo tudi Sodišče (EU). V obravnavi je imelo na videz precej enostavno vprašanje: Ali je v skladu z Direktivo 2001/29 nacionalna ureditev, ki določa domnevo, da je izvajalec določenega dela javni (arhivski) ustanovi, ki ji je bila dodeljena naloga ohranjanja avdiovizualnih posnetkov, dovolil, da ta objavi in po potrebi izkorišča to delo na podlagi domnevanega prenosa njegovih avtorskih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

"Kmečki strah" - volk samotar kot časopisna senzacija leta 1913 v slovenskih deželah

Zoran Skubic, 12.12.2019

Varstvo okolja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 48/2019Ob nedavnih medijsko odmevnih peripetijah v zvezi z interventnim odstrelom zveri je na mestu razmislek, ali se zgodovina nemara ne ponavlja. Problematika presežne populacije zverjadi na Slovenskem je bila že zaradi dejstva, da smo vedno bili precej gozdna dežela, vselej aktualna. Že zato je za "trezen" pregled potreben tudi še kak pogled nazaj. Skorajda histerično poročanje medijev v zvezi z domnevnimi ali celo dejanskimi napadi zveri ni pretirana novota. Če se ozremo samo malo v nedavno preteklost in iščemo podobne zgodbe, ne moremo mimo letnice 1913 ter peripetij v zvezi s pojavom t. i. "Bauernschrecka" oziroma "Kmečkega strahu". Gre za nekoč najbolj "udarno" zgodbo, ki pa jo je iz naslovnic časnikov kaj kmalu odpihnil vrtinec bližajoče se vojne ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Pravice samozaposlene nosečnice, ki svojo dejavnost opravlja v drugi državi članici

Zoran Skubic, 5.12.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2019Pogodba o delovanju EU (PDEU) je v členu 49 jasna: v državah članicah je prepovedano omejevati pravico do ustanavljanja, ki jo na njihovem ozemlju koristi državljan kake druge države članice. Ta pravica izrecno zajema tudi pravico tovrstnih državljanov, da v kaki drugi državi članici opravljajo dejavnost kot samozaposlena oseba. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, če gre pri tem za žensko, ki med opravljanjem svoje "samostojne" dejavnosti zanosi, otroka donosi in končno tudi rodi, vmes pa izvrševanje svoje dejavnosti prekine. Se v luči področnega prava EU, če svojo dejavnost v doglednem času po rojstvu otroka nadaljuje, šteje, da je bila ves ta čas "samozaposlena" in je posledično upravičena tudi do socialnih transferjev, vezanih na rojstvo otroka? In, kar je morda še huje, ali ima v času prekinitve svoje "samostojne" dejavnosti zaradi nosečnosti in rojstva formalnopravno (sploh še) pravico do prebivanja v državi članici gostiteljici? V prvem odstavku člena 7 Direktive 2004/38 o prostem gibanju in prebivanju državljanov Unije in njihovih družinskih članov je namreč določeno, da imajo vsi državljani Unije pravico prebivanja na ozemlju drugih držav članic v obdobju, daljšem od treh mesecev, tudi če so ti v državi članici gostiteljici po statusu bodisi "delavci" bodisi "samozaposlene osebe".
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(300)

Leto objave

2020(21) 2019(29) 2018(30) 2017(31)
2016(31) 2015(33) 2014(37) 2013(37)
2012(29) 2011(9) 2010(4) 2009(2)
2008(1) 2007(2) 2006(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov