O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 127)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Lustracijska zadeva iz leta 1994 in ideologija na sodiščih

dr. Matej Avbelj, 2.4.2020

Sodišča

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 13/2020Ena zanimivejših odločb ustavnega sodišča, ki je močno razdelila ne le ustavne sodnike, temveč tudi raziskovalce na projektu Ideologija na sodiščih, je bila zadeva U-I-83/94 iz leta 1994. V njej je pobudnik izpodbijal tretji odstavek 8. člena Zakona o sodniški službi. Ta je določal, da "ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Odprto pismo predsedniku Rektorske konference Republike Slovenije

dr. Matej Avbelj, 5.3.2020

Ostalo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 8-9/2020Spoštovani prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru! Na vas se obračam v vaši funkciji predsednika Rektorske konference Republike Slovenije. Kot veste, je Nova univerza že 8. avgusta 2019 vložila vlogo za polnopravno članstvo v Rektorski konferenci. Vloga vsebuje pristopno
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Meje svobode umetniškega ustvarjanja

dr. Matej Avbelj, 6.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 5/2020V teh zanimivih časih se je še pred kratkim bíla bitka za večjo ali manjšo svobodo izražanja. Na eni strani so bili zagovorniki čim širše svobode izražanja, na drugi strani pa oni, ki so želeli s pravnega področja sovražni govor razširiti tudi na sociološko področje in v ta namen, torej za omejevanje svobode izražanja, opolnomočiti še upravni aparat države. Tedaj je šlo za vprašanje političnega govora, ki mora uživati najvišjo stopnjo ustavne zaščite, če naj bo neka država zares demokratična. Toda poleg političnega govora je do najvišje stopnje ustavne zaščite, sicer na drugem vrednostnem temelju, upravičena še ena oblika izražanja. Tej je svojo odlično znanstveno monografijo posvetila Polona Farmany. Gre za svobodo umetniškega ustvarjanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Pravne dileme izločitve sodnika

dr. Matej Avbelj, 16.1.2020

Sodišča

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 1-2/2020Minulo leto je na pravosodno področje v Sloveniji naplavilo številne nove izzive. Nekateri so bili hipnega in parcialnega značaja, vezani na konkretne spore in primere, drugi pa so bili bolj sistemske narave. Predvsem ti zadnji bi morali biti predmet podrobne obravnave s strani akademske in strokovne javnosti, saj ustvarjajo tveganje za večje število primerov podobne vrste. Eden takšnih sistemskih izzivov je problematika (ne)izločitve sodnika v zadevah, ko se mu očita bodisi subjektivna bodisi objektivna pristranost. Ker gre pri tem institutu za enega temeljnih elementov zagotavljanja poštenosti sojenja, ki je obenem še najtesneje povezan z avtoriteto sodnikov in zaupanja javnosti vanje, je osvetlitev, če že ne razrešitev pravnih dilem, ki jih izločitev sodnika poraja, še toliko bolj na mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Pomen (komentarja) ustave

dr. Matej Avbelj, 9.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 17-18/2019Tudi s temi besedami smo na Novi univerzi v nadvse ugledni družbi predsednikov republike, ustavnega in vrhovnega sodišča pred kratkim izrekli dobrodošlico novi, vsebinsko in oblikovno posodobljeni verziji Komentarja Ustave Republike Slovenije. Gre za besede, ki jih je že zdavnaj v zadevi McCulloch v. Maryland zapisal tedanji predsednik ameriškega Vrhovnega sodišča John Marshall. Z njimi je želel izpostaviti posebnost, pravzaprav edinstvenost ustave v primerjavi z vsemi drugimi pravnimi akti neke države. Želel je poudariti, da je ustava pravni akt, ki ima za ustavno urejeno politično skupnost poseben pomen. Tega se v Sloveniji pogosto premalo zavedamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Žvižgači: na zdravje na čisto vest

dr. Matej Avbelj, 7.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9-10/2019Florence Hartmann zna pisati. Doživeto. Pa ne samo zato, ker ima talent, temveč zato, ker tisto, o čemer piše, ne le verjame, ampak tudi živi. Tisti, ki se zanimate za mednarodno kazensko pravo, gotovo niste spregledali njenega odmevnega dela Mir in kazen. V njem je opozorila na stranpoti delovanja mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Knjiga ni pustila nikogar hladnega. Tudi odgovornih ne, zato je sledila kazen. Ne za odgovorne, temveč za Hartmannovo. Ta izkušnja, čeprav to le nerada in zelo sramežljivo prizna, jo je najbrž navdihnila tudi k pisanju knjige o žvižgačih: slabi vesti naših demokracij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Odgovornost za pošteno sojenje

dr. Matej Avbelj, 22.11.2018

Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45-46/2018Pravni škandal ob spletnem sporočilu Vrhovnega sodišča v zvezi z nespoštovanjem neprepričljivih sodb ESČP je že skorajda utonil v pozabo. Kot je značilno za Slovenijo, je zadovoljiv epilog izostal. In to kljub neznačilni enotnosti pravne stroke in celo politike, ki sta družno obsodili ravnanje Vrhovnega sodišča. Še več, razprava na parlamentarnem odboru za pravosodje je tudi jasno sporočila, da je za objavo odgovoren predsednik Vrhovnega sodišča. Kljub vsemu omenjenemu in stališču pomembnega dela vrhovnih sodnikov, da je izgubil njihovo zaupanje in bi moral odstopiti, je predsednik Vrhovnega sodišča vztrajal, da je šlo zgolj za nerodno tiskovno sporočilo; da ni šlo za pravni zdrs in da je način objave tega po večinskem mnenju protiustavnega sporočila pač stvar internega delovanja Vrhovnega sodišča. Tudi prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Ustavnosodna anemičnost

dr. Matej Avbelj, 23.8.2018

Ostalo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 30-31/2018Pod kakšnimi pogoji, na kakšen način in predvsem kako globoko oziroma široko lahko organi pregona kot del izvršilne veje oblasti vstopajo v dejanske in virtualne prostore zakonodajne oblasti in v njih zasegajo podatke v primeru suma storitve kaznivega dejanja poslanca državnega zbora? Kako zahtevnemu ustavnopravnemu standardu mora ustrezati obrazložitev sodišča, ki dovoli tovrstne posege? Ti dve vprašanji je pred ustavno sodišče postavila zadeva Up-979/15. Že na prvi pogled je šlo za zadevo vrhunskega ustavnopravnega pomena. Na eni strani se je dotikala temeljnih človekovih pravic opozicijskega poslanca državnega zbora. Na drugi strani pa je zadeva posegla v srce načela delitve oblasti in v za demokracijo ključno vprašanje odnosa med politično večino, ki nadzoruje zakonodajno ter izvršilno vejo oblasti, in njej konkurenčno opozicijo. Ustavno sodišče je za odločitev potrebovalo skorajda tri leta. Rezultat je bil, vsaj zame, metaforična sodba presenečenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Ustavnopravni NE! - novemu poskusu lomastenja po ustavi

Avbelj Matej, Toplak Jurij, Teršek Andraž, 29.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matej Avbelj, dr. Jurij Toplak, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 12-13/2018Ustavni zakon, ki ga želi sprejeti slovenska parlamentarna strankarska politika je nov primer državniško in ustavnopravno popolnoma napačnega pristopa. Predlog ni združljiv s temeljnimi postulati slovenske ustave, predvsem zasebno lastnino, svobodno gospodarsko pobudo, mejo med oblastvenim in zasebnim, sistemom zavor in ravnovesij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kako ideološka so naša sodišča?

dr. Matej Avbelj, 8.3.2018

Sodišča, Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2018Naslovno vprašanje v Sloveniji nima domovinske pravice. Razloga sta dva. Sodišča so menda nevtralna. Ideologija pa je nekaj izključno negativnega, zelo političnega in se razteza na osi med partizani in domobranci. Tako razmišljajo tisti, ki gojijo objektivizirani pogled na pravo in pravnike. Ter oni, ki so spregledali izvirni pomen ideologije kot celostnega svetovnega nazora posameznika (torej tudi pravnika in sodnika), skozi katerega ta razume in soustvarja našo skupno družbeno realnost. Ko zavrnemo nerealno objektivizirano pojmovanje prava in sprejmemo bolj pravilno in celostno razumevanje ideologije, se pred nami odpre izvirno znanstveno področje, ki lahko s pomočjo raziskav pomembno prispeva tudi k boljšemu razumevanju in delovanju sodstva na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Javna obsodba - fizičnega - nasilja nad sodnikom VS

Teršek Andraž, Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 21.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 49-50/2017Podpisani smo bili med naslovniki spodnjega pisma. Njegova vsebina govori sama zase. A jo spodaj naslavljava tudi s svojo izjavo - protestno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Vladavina prava v primežu boja za moč

Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič, Pravna praksa, 47/2017Vladavina prava skoraj trideset let po demokratizaciji v srednji in vzhodni Evropi še vedno ni zaživela v polni meri. Še vedno je predmet vsakokratnih interesov "nouveau riche" tranzicijskih elit, ki jo razlagajo kot varstvo svojih zasebnih, prepogosto finančnih, interesov. Institucije Evropske unije in Sveta Evrope so ob vstopu držav srednje in vzhodne Evrope pričakovale, da bodo lahko svoje liberalne vrednote enostavno preslikale v institucije tamkajšnjih novonastalih liberalnih demokracij. A kot nazorno kažejo dogodkih zadnjih let, so podcenjevale moč in predvsem odpor lokalnih elit zoper liberalne vrednote, kot so vladavina prava in varstvo človekovih pravic. Kakšen je torej vpliv evropskih institucij na vladavino prava v srednji in vzhodni Evropi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Dvojna zloraba prava

Avbelj Matej, Teršek Andraž, Toplak Jurij, 7.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 47/2017 Kršitev ustavnosti in teptanje ustavne demokracije v državnem zboru Pred dnevi smo trije profesorji ustavnega prava javno opozorili, da v ustavni demokraciji večina poslancev, ki po preštetju predstavlja 2/3 poslancev v parlamentu, že samo in zgolj zato, ker pač gre za 2/3
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Katalonsko vprašanje in pravni pluralizem

dr. Matej Avbelj, 21.9.2017

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 35/2017V Kataloniji se že nekaj let stopnjuje politični boj za neodvisnost. Dogajanje bo svoj vrh doseglo prvega oktobra, ko naj bi po odločitvi regionalnih oblasti potekal referendum o neodvisnosti. Centralna vlada v Madridu neodvisnosti močno nasprotuje in se poslužuje vseh zakonitih sredstev, da bi izvedbo referenduma pravno in dejansko preprečila. Izhaja namreč iz predpostavke, da je referendum neustaven, saj je Španija nedeljiva država. To je potrdilo tudi špansko ustavno sodišče. Z vidika španskega ustavnopravnega reda je torej ravnanje katalonskih oblasti nedvomno protipravno. Vendar pa s tem katalonski primer še zdaleč ni prepričljivo pravno razrešen. Trdim, da tako rešitev lahko ponudi le ravnanje v skladu s teorijo načelnega pravnega pluralizma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Kaj storiti z neliberalno demokracijo

dr. Matej Avbelj, 22.6.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 24-25/2017Kot veste, v Srednji in Vzhodni Evropi že nekaj let razsaja virus neliberalne demokracije. Virus, ki ima že dolge zgodovinske korenine, pravzaprav kar domovinsko pravico v teh krajih, se je po letu 1990 potuhnil. Številni so bili prepričani, da so ga ruševine berlinskega zidu, ki so padle nanj, dokončno eliminirale. To je bila velika zmota. Virus se je izkazal za vgrajenega v DNK ljudi, živečih v teh krajih, in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo našel dovolj spreten politik, ki ga bo oživil, zato da bi sebi zagotovil kar najbolj neomejeno, čim daljšo in karseda dobičkonosno oblast. Madžarska, Poljska pa tudi Slovenija na svoj specifičen, v evropski javnosti nerazumljen in zato spregledan način so svetilniki neliberalne demokracije v Evropi. Ta je nezdružljiva s temeljnimi vrednotami Evropske unije. A kaj lahko slednja sploh stori, da tako stanje če že ne popravi, vsaj začne reševati?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Seks, golf in Evropska zveza

dr. Matej Avbelj, 9.3.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2017Javnomnenjski izplen obiska političnih vrhov Evropske unije v Sloveniji je bilo spoznanje, da ima slovenski premier boljše zasebno življenje od predsednika Evropske komisije, a hkrati slabši smisel za humor. Resnejši zunanjepolitični sklepi ter strokovne in strateške usmeritve Slovenije v EU so tako ostali v senci rumenega tiska. In to celo zdaj, ko je Evropska komisija v beli knjigi jasno začrtala pet scenarijev za nadaljnji razvoj evropske integracije. V tem prispevku trdim, da scenarijev pravzaprav ni pet, ampak en sam. To postane povsem očitno, ko si zastavite vprašanje, kaj deluje in kaj EU za svoj nadaljnji vzdržni razvoj zares potrebuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Pitna voda: ustavna prepoved in ne pravica

dr. Matej Avbelj, 24.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45-46/2016Rad pijem vodo, a še bolj mi je pri srcu pivo. Tisto ta pitno in ne nujno slovensko. Dolžnost pitja piva slovenskih proizvajalcev ne obstaja. Zato, ker piva še ni v Ustavi. Pravica do pitne vode pa je. Od prejšnjega tedna. In nad tem novim ustavnopravnim dosežkom slovenske politike in stroke je navdušena vesoljna Slovenija. Kako tudi ne? Pri vpisovanju pitne vode v ustavo smo vendar del evropske in svetovne avantgarde. Na to moramo biti nadvse ponosni. Zato tudi ne čudi, da ni bilo praktično nikogar, razen prof. dr. Marka Kambiča, ki bi si javno drznil biti proti. Ne proti pitni vodi, temveč proti njenemu vpisu v Ustavo. S tem uvodnikom se mu pridružujem iz vsaj petih razlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kaj je pravni strokovnjak?

dr. Matej Avbelj, 22.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 36-37/2016V državi, kjer vlada ustavna demokracija, igra ključno vlogo ustavno sodišče. To je varuh ustavnih vrednot, ki prevladajo tudi nad odločitvami večine, pa naj bo ta še tako številčna. Ureditev, ki ustavnemu sodišču daje tolikšno moč, od njega zahteva enakovredno odgovornost. V ustavni demokraciji je zato odločilno vprašanje oblikovanja in sestave ustavnega sodišča. V Sloveniji si ob tem vselej zastavljamo napačno subjektivno vprašanje: kdo je pravni strokovnjak, o katerem govori ustava, ko postavlja en sam pogoj za imenovanje na mesto ustavnega sodnika. Napačno vprašanje pa ni še nikdar vodilo do pravega odgovora. Do tega se je mogoče dokopati le z osredotočenjem na objektivni vidik. Zatorej ne kdo, temveč kaj je pravni strokovnjak?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Ustavno pravo

dr. Matej Avbelj, 19.8.2016

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 31-32/2016Pred kratkim je pri založbi Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana 2016, 864 strani) izšla nova knjiga - tokrat izpod peresa dr. Franca Grada, dr. Igorja Kaučiča in dr. Saše Zagorca, treh profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubl
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Mafijska ali normalna država?

dr. Matej Avbelj, 21.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 29-30/2016V naslovu je zapisana težka, a le navidezna dilema. Njena teža je toliko večja zaradi lahkotnosti besed, s katerimi je predsednik vlade na strankarskem zborovanju opisal sedanjost oziroma prihodnost slovenske države. Sproščenost, s katero vrhovni slovenski voditelji, tudi opozicijski, v zadnjem času besedno lomastijo po državi in tudi drug po drugem, je sicer dih jemajoča. Tako ni niti najmanj presenetljivo, da temu razdiralnemu trendu sledita tudi javni prostor in s tem celotno slovensko občestvo. Preseneča pa, da se nič ne zgodi. Z najtežjimi besedami najlahkotneje opisujemo očitno nenormalne razmere v res publici, pa vendar, ko grmenje preneha, še naprej potujemo po dobro utrjeni gazi nenormalnosti. A kot rečeno, to je le navidezna dilema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Populizem in ustavna demokracija

dr. Matej Avbelj, 10.3.2016

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 10/2016Da kriza rodi demagoge in populiste, je dobro znano. Pa vendar nas je tokratni izbruh populizma spet ujel povsem nepripravljene. Pri čemer z besedico "nas" ne zajemam zgolj Slovenije, niti ne samo Evropske unije, temveč je treba z njo opisati vse tisto, kar je podčrtano s skupnim imenovalcem: razviti Zahod. Populizem je danes institucionalizirana grožnja ustavni demokraciji kot vsoti demokracije in vladavine prava. Kako se bomo spopadli z njim?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Banke, redno sodstvo in ustava

dr. Matej Avbelj, 3.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 47/2015V senci dramatičnih evropskih varnostnih vprašanj se v zadnjih tednih v Sloveniji odpirajo tudi pomembne ustavne dileme v razmerju med Državnim zborom in sodno vejo oblasti. Parlamentarna preiskovalna komisija (PPK) o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu si od državnih bank, ki smo jih že drugič sanirali davkoplačevalci, že nekaj časa prizadeva pridobiti sezname t. i. slabih kreditov. Pri tem je bila uspešna na okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru, pri preiskovalni sodnici Deši Cener z ljubljanskega okrožnega sodišča pa je naletela na rdečo luč. Ta je v prepričanju, da je 13. člen v povezavi z 19. členom Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) neustaven, prekinila postopek in zadevo predložila v odločanje Ustavnemu sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Učinkovito sodno varstvo v pravu EU

dr. Matej Avbelj, 30.9.2015

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 38/2015Pred kratkim je izšla knjiga dr. Alenke Berger Škrk Učinkovito sodno varstvo v pravu EU (založba Uradni list RS, Ljubljana 2015, 352 strani). Avtorica se je do zdaj že dodobra uveljavila kot pronicljiva poznavalka prava EU in z najnovejšim delom ta svoj status le še utrjuje. Knjiga je vzoren monografski izdelek, ki pomembno dopolnjuje še precej podhranjeno slovensko pravno pisanje na področju prava EU, zato jo priporočam vsem, ki se pri delu, v teoriji ali praksi, začetnikom ali bolj izkušenim bralcem, srečujejo s pravom EU. Knjiga jih namreč ne bo pustila hladnih - in prav je tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Zadeva Patria: kontekst brez prava

dr. Matej Avbelj, 14.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2015Svoj kritični zapis o (ne)ravnanju Ustavnega sodišča v zadevi Patria sem julija lani naslovil kot (ne)pravo v kontekstu, po najnovejšem razvoju dogodkov pa se sam ponuja boljši naslov. Na podlagi odločitev Ustavnega sodišča v ustavnih pritožbah Up-879/14, Up-883/14 in Up-889/14 z dne 20. aprila 2015, bi bilo Patrio najbrž primerneje opisati kot kontekst brez prava. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so vsa v procesu udeležena redna sodišča kršila ustavno materialno jamstvo načela zakonitosti v kazenskem pravu; Vrhovno sodišče, še zlasti pa njegov predsednik, pa sta poleg vsega z objektivno pristranostjo kršila še človekovo pravico do poštenega sojenja. Zadeva, v kateri sta kršeni temeljni ustavni, pravzaprav civilizacijski pravni načeli, in to v primeru, v katerem je zaradi vpletenih oseb neposredno in posredno trpelo še načelo demokratične države, nedvomno zahteva skrbne in izčrpne strokovne analize. Temu je namenjen tudi ta prispevek, ki je razdeljen na tri dele. V prvem, bolj opisnem delu, predstavljam odločitev Ustavnega sodišča v zadevi Patria; v drugem, bolj normativnem delu, pa se posvečam njeni kritični analizi. Tretji del je namenjen kontekstu, brez katerega zadeva Patria ne bi bila to, kar je, oziroma je morda sploh ne bi bilo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(127)

Leto objave

2020(4) 2019(2) 2018(5) 2017(6)
2016(5) 2015(5) 2014(2) 2013(6)
2012(8) 2011(7) 2010(8) 2009(12)
2008(16) 2007(12) 2006(10) 2005(12)
2004(4) 2003(1) 2002(1) 2001(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: A

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov