O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Dan odprtega znanja

Tilen Zonta, 4.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Zonta, Pravna praksa, 26/2019Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 6. maja 2019 v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in zavod Danes je nov dan, so številni predavatelji delili svoje znanje o različnih vidikih odprtega znanja, tj. znanja, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, razširja in predeluje, ne da bi ga pri tem ovirale pravne, tehnološke ali družbene prepreke. Odprto znanje sestavljajo gradniki, kot so odprta kultura, odprta znanost, odprto izobraževanje, odprta strojna in programska oprema ter odprti podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Primerjalnopravna analiza implementacije Direktive 2017/1564

Tilen Zonta, 13.12.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tilen Zonta, Pravna praksa, 48/2018V Pravni praksi št. 45-46 sva z dr. Majo Bogataj Jančič pisala o Marakeški pogodbi o olajšanem dostopu književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem in o njeni uresničitvi na ravni EU prek Uredbe 2017/1563 in Direktive 2017/1564 (v nadaljevanju Direktiva). Slovenija še ni implementirala Direktive v svoj notranji pravni red, čeprav je rok za prenos že potekel, je pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino konec oktobra objavilo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (novela ZASP-H), ki naj bi v slovensko zakonodajo vnesel potrebne spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj-Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Prihodnost znamk in geografskih označb

Tilen Zonta, 25.10.2018

Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, Pravna praksa, 41-42/2018Na sedežu Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (European Union Intellectual Property Office, v nadaljevanju EUIPO) v španskem Alicanteju je 3. in 4. oktobra 2018 potekala mednarodna konferenca z naslovom Trade marks and geographical indications: future perspectives. Glavni poudarek konference je bil na znamkah in geografskih označbah, odnosu med tema dvema pravicama intelektualne lastnine ter pogledih na ureditev tega področja v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Nova sorodna pravica organizatorjev športnih prireditev

Tilen Zonta, 27.9.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, Pravna praksa, 36-37/2018Organizacija športnih prireditev je drag, a dobičkonosen šport. Da dogodek, v katerega so v določenem trenutku uprte oči športne javnosti, poteka nemoteno in kvalitetno, je vloženega veliko finančnega, organizacijskega in tehničnega napora. Organizatorji imajo seveda od tega finančne koristi, ki jim zagotavljajo vračilo naložbe in dodaten dobiček. Zlasti pri odmevnih športnih dogodkih si njihovi organizatorji manejo roke z velikimi prihodki od prodaje vstopnic, oglaševanja in predvsem prodaje televizijskih pravic. Čemu torej potreba po uveljavitvi nove sorodne pravice za organizatorje športnih prireditev, ki jo po novem vsebuje Predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(5)

Leto objave

2019(1) 2018(4)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž
< Prva črka priimka: Z

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov