O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 111)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Lažnivčeva dividenda in globinski ponaredki

dr. Aleš Završnik, 20.12.2018

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 49-50/2018Modrost, da slika pove več kot tisoč besed, pripada preteklosti. Globinski ponaredki (ang. deep fake) sprožajo razmisleke o novih oblikah informacijske vojne in grožnji sodobni demokraciji. Razlog, da temu, kar vidimo, malodane avtomatično verjamemo, temelji na zakoreninjenih kognitivnih bližnjicah. A vendar razrahljanje vere v videno prinaša korist v obliki dividende, ki obstaja že samo zaradi možnosti obstoja ponaredka - vedno je mogoče resnico zanikati s sklicevanjem na ponaredek. Kaj so globinski posnetki, kakšno novo "orožarsko" tekmo sprožajo in zakaj so učinkoviti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravna subjektiviteta umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 43/2018Diskusije o prepovedi avtonomnega orožja, tj. orožja brez pomembnega nadzora človeka pri odločanju o napadu, pogosto vodijo k tematiki prevzemanja oblasti. To odstira ločeno in težavno vprašanje uporabe umetne inteligence (UI) na različnih nevojaških družbenih področjih, kjer prihaja do prikritih in manipulativnih načinov uporabe podatkov: v predstavniško demokracijo se z izkoriščanjem posameznikove "moralne" šibkosti in nenačelnosti, odvisnosti in psiholoških trikov vnašajo motnje, ki predstavljajo manipulacijo z volivci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Čigavi so podatki o možganih?

dr. Aleš Završnik, 20.9.2018

Sodišča

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2018Premikanje meja pri generiranju podatkov o človeku se nadaljuje z neizbežno hitrostjo. Podatke o telesu je možno prebirati z različnimi novimi tehnologijami: od nosljivega računalništva do prebiranja podatkov v možganih z računalniško-možganskimi implantati. Računalniško-možganski vmesniki so že globoko v razvoju, Facebook je razkril svoje ambicije aprila 2017. Na svetu je samo sedem podjetij, ki razpolagajo z zadostno računsko močjo in podatki, da razvijejo to neraziskano področje; ista podjetja, ki so trenutno vodilna na področju umetne inteligence (UI). Zelo malo verjetno je, da bodo svetu zavladali stroji oz. umetna inteligenca, veliko verjetneje je, da nas bodo stroji poznali bolje kot nas naši "pomembni drugi" in sami sebe in bodo izjemno dobro pritiskali na naše emocionalne "tipke" v korist človeške elite - da bi nam prodali karkoli že: avtomobil, politiko ali ideologijo. Koncentracija bogastva in moči se bo torej zgodila ob lastništvu nad podatki in nadzoru nad tokom podatkov - in ne na lastništvu nad zemljo ali stroji in tovarnami, napoveduje izraelski zgodovinar Harari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Empatična tehnologija in vladavina algoritmov

dr. Aleš Završnik, 19.7.2018

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 28-29/2018Psihologi nas učijo, da v javnosti vedno nosimo masko. Drugi naj nas vidijo takšne, kot si sami želimo, pri tem pa psihologi opozarjajo, da obstaja tudi "slepa pega" samoopazovanja - del naše osebnosti, ki ga sami sploh ne prepoznamo, viden pa je drugim. S t. i. empatičnimi tehnologijami postajajo meje med tem, kar smo, in tem, kako se kažemo drugim, "tekoče": vse več tega, kar lahko zadržimo zase, izginja. V raziskavi biomedicinskih inženirjev, ki povezujejo spoznanja nevroznanosti in senzornega zaznavanja, so z namenom programiranja algoritmov prikazali, kaj vse zmore empatična tehnologija: tako je mogoče na daljavo iz temperature različnih delov telesa, mikroizrazov, premikanja očesnih zrkel, kemične analize izdihanega zraka, načina govora itn. razpoznavati čustvena stanja in bolezenske znake. To lahko vodi do bolj zdravih in osveščenih posameznikov, lahko pa v nočno moro algoritmične vladavine. Takšno algoritmiziranje podatkov, ki jih nevede oddajamo, se že odvija na Kitajskem, ki je navdušena nad sistemi za prepoznavanje obrazov, in v ZDA, kjer so policijska moda nosljive kamere s sistemi za prepoznavanje obrazov v živo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Algoritmično pravosodje

dr. Aleš Završnik, 7.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 22/2018Evropska komisija za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ) si je zadala zahtevno nalogo - pripraviti listino o umetni inteligenci v pravosodnih sistemih (European Charter on the Use of AI in Judicial Systems), ki bo prvi tovrsten akt kakšne mednarodne organizacije. Kako razumeti vlogo umetne inteligence, algoritmov in velikega podatkovja v kazenskem pravu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Lažne novice in razpad realnosti

dr. Aleš Završnik, 19.4.2018

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 15/2018Konkurenca zgodb o resničnosti je bila vedno odlika svobodnih družb - ali kot se je izrazil podpredsednik EK: "Lažne novice so slabe - ampak ministrstvo za resnico je slabše." A vendar velikost, hitrost in organiziranost proizvodnje vzporednih zgodb o resničnosti niso bile še nikoli večje - umetna inteligenca je danes prepogosto uporabljena za proizvajanje kloake alternativnih dejstev. Tematika o resničnostih je seveda težka in stara, a danes se prepogosto različne ravni mešajo med sabo - Platonove ideje, da so naš svet le sence, ki jih v votlini opazujemo na steni, poststrukturalistične ideje iz filma Matrica, da je "resnični svet" kulisa, ki nam prekriva (temačno) realnost, skrito za računalniško ustvarjenim zastorom, ali Hararijevi uvidi, da so pravo, religija itn. "le" zgodbe, ki dajejo smisel našemu življenju, so povsem nekaj drugega kot poplava alternativnih dejstev. Kot je dejal Vladimir Nabokov, je realnost ena izmed redkih besed, ki nič ne pomeni brez narekovajev, a tovrstne poglobljene razmisleke o "resničnosti" moramo jasno razlikovati med sabo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Ekonomija pozornosti

dr. Aleš Završnik, 8.3.2018

Kultura in umetnost

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 9/2018Upokojeni nemški profesor me je živčno poklical, ker se je želel resno pogovoriti o tisti, kot je na kratko opisal, "Twitter zadevi". Francoska znanstvena ustanova, katere pridružena člana sva, nas je pozvala, naj naredimo nekaj več za njeno "prepoznavnost" z objavami po številnih družbenih omrežjih - več tvitov, novic, všečkov na Facebooku, poziranja na Instagramu ipd. Prepričan sem bil, da želi pomoč pri odpravi težav pri objavljanju. Napaka. Gospod je imel v mislih zares plemenit cilj - odrešiti me tehnološke navlake in še rešiti znanstveno ustanovo - pred samo seboj. Ta odvisnost od objavljanja nas bo pogubila vse in obogatila manjšino - in za varnost gre, je bilo slišati. Morda zlovešče, a "ekonomija pozornosti" je z uvidi vedenjske znanosti pridobila nekatere etično sporne dimenzije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Digitalni gerrymandering

dr. Aleš Završnik, 1.2.2018

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 5/2018Digitalna orodja spreminjajo politiko bolj radikalno kot koncepti e-uprave ali e-volitev. V Neuchâtelu in Ženevi na primer so po uvedbi e-volitev beležili višjo volilno udeležbo, demokratični cilj - privabiti ljudi na volišča - se je torej zdel uresničen. A ko novotarija ni bila več modna, je volilna udeležba padla na začetne ravni. Digitalizacija vladnih gradiv omogoča zanimive uvide v delo "predstavnikov ljudstva", kar daje posebno moč "civilni družbi", kot kaže slovenski sistem Parlameter: ni težko uganiti na primer, kateri strankarski veljak uporablja najmanj raznolik besednjak. Glede na to, da živimo v "nadzorstvenem kapitalizmu", je že na voljo kopica podatkov za analizo vladnega ali parlamentarnega dela, analizo zakonov, zakonodajne sledi, preferenc in osebnih zvez poslancev, torej tega, kar so do sedaj počeli lobisti. Novi trg avtomatizirane ali "podatkovno vodene" politike recimo obsega orodji Fiscalnote https://fiscalnote.com/what-is-grm/ in Quorum https://www.quorum.us/homepage/ Srčika teh aplikacij je analizirati zakone, osnutke, lobije, poslance, ki podpirajo ali se zavzemajo za določene cilje ali vrednote, in ciljno vplivati nanje. Nova podatkovna orodja pa delujejo tudi v obratni smeri, na primer ko se nanašajo na manipulacijo volilnih okrajev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Internet teles

dr. Aleš Završnik, 23.11.2017

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 45-46/2017Mednarodna znanstvena konferenca Computers, Privacy & Data Protection 2018 bo tokrat posvečena internetu teles. Tehnološkim vizionarjem ne zadostuje to, da v internet povezujemo žarnice, hladilnike, pečice, termometre in podobne naprave interneta stvari (ang. kratica IoT) ter da ustvarjajo celo internet rastlin in internet hišnih ljubljenčkov. Razdalja pri upravljanju na daljavo je očitno še prevelika. Razvoj možgansko-računalniških vmesnikov (ang. brain-computer interface), nevroprostetičnih naprav in medicinskih vsadkov bo zmanjšal to razdaljo in zato organizatorji konference povsem utemeljeno naslavljajo nove pravne in varnostne vidike potrošniških naprav, nameščenih na telo in povezanih v internet - naprave sprožajo etična vprašanja o "novem" človeku in odpirajo dileme v več pravnih režimih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Zasebnost v sodelovalni ekonomiji

dr. Aleš Završnik, 5.10.2017

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 38/2017V postindustrijski družbi izobilja globalni potrošnik pozna znamke "sodelovalne ekonomije" (ang. collaborative economy), "delitvene ekonomije" (ang. sharing economy), imenovane tudi "sodelovalna poraba" (ang. collaborative consumption), kot so Uber, Lyft, Didi, Airbnb, Couchsurfing, BlaBlaCar, Zipcar, Bag Borrow, ki so postali globalni fenomeni. V Sloveniji imamo nekaj lokalnih oblik: Prevoz.org, Zelemenjava, Menjalni krog, BicikeLJ, Knjižnica reči, Avant2Go. Globalni val posnemanja mestnih politik ne pomeni le tega, da središče Ljubljane postaja podobno središču Barcelone - s poplavo "avtentičnega" bivanja prek Airbnb - temveč tudi to, da v Evropi ni več mesta, ki ne bi uvedlo deljenja koles, avtomobilov, orodja, hrane, igrač. Skupni imenovalec teh izredno heterogenih oblik sodelovanja (ali izkoriščanja - odvisno od perspektive) je digitalna platforma oziroma internetno posredovanje, zanj pa je značilno shranjevanje in obdelovanje večje količine osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Prepoznavanje obrazov, zasebnost in javni prostori

dr. Aleš Završnik, 31.8.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 32/2017Na ruskem spletnem družbenem omrežju VKontakte je celotno gradivo uporabnikov javno in to veliko količino slikovnega gradiva je lansko leto pričelo izkoriščati zagonsko podjetje, ki je pripravilo priročno aplikacijo FindFace: fotografiraš neznanca/ko na ulici in aplikacija fotografijo primerja v zaledni zbirki in morda še prebrska po javno dostopnih virih na spletu. V nekaj sekundah uporabnik aplikacije pridobi podatke pametnega algoritma: kdo naj bi bila opazovana oseba, kdo so njeni prijatelji, interesi, služba, morda naslov ... vse, kar je objavila na VKontakte ali celo drugje na spletu. Kaj se je zgodilo z anonimnostjo v javnih prostorih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Vladavina prava ali algoritmov?

dr. Aleš Završnik, 22.6.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 24-25/2017Evidentiranje prebivalstva ima dolgo zgodovino. Najpogosteje je služilo namenu pobiranja davkov in vojaške obveznosti in že Cicero je menil, da je treba populacijo popisati. Rojstvo moderne države je povezano s pospeškom tega evidentiranja, ki je služilo kontroli mobilnosti ljudi in številnim ciljem socialne države, od zdravstva do izobraževanja. Pospeški pri popisovanju različnih značilnosti prebivalstva so privedli na primer do tega, da informacijski sistem centrov za socialno delo ISCSD2 povezuje 37 podatkovnih virov in 22 institucij. Globalno gledano je količina podatkov narasla do reda Avogadrovega števila (približno 6 × 1023), na dan ustvarimo kar 2,518 (trilijona) podatkov, 90 odstotkov podatkov naj bi ustvarili v zadnjih dveh letih. Pravno-politično vprašanje je, kako razvoj tehnologij zbiranja in obdelovanja podatkov spreminja pravni ustroj demokratičnih družb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

"Reštartajte se!" - ideologija velikega podatkovja

dr. Aleš Završnik, 11.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 18/2017Težko se je strinjati s Petrom Thielom, ustanoviteljem Palantirja, ki oskrbuje ameriško vojsko in obveščevalno skupnost z najbolj etično spornimi programskimi orodji za vojaško opremo (na primer z umetno inteligenco za napade z brezpilotniki). A strinjati se je mogoče z Thielovimi navedbami, da Silicijeva dolina ni izpolnila velikih pričakovanj (moderne dobe), da ni naslovila velikih vprašanj našega časa. Kot sam nazorno pravi, nas pametni telefoni slepijo, da ne vidimo 100 let starih železnic. A ta logika je natančna in bi jo bilo treba potegniti naprej: Silicijeva dolina (beri: Google, Facebook itn.) oziroma spremljajoča ideologija zagonskih podjetij ne naslavlja dovolj zares temeljnih vprašanj, na primer privatiziranja naravnih virov, "slumizacije" planeta, družbene neenakosti (glej poročilo Oxfam 2017, ki ugotavlja, da ima osem belih moških v lasti polovico svetovnega bogastva), revščine, dnevno umrlih otrok zaradi lakote itn., kar lahko povzamemo s pojmom socialne pravičnosti; razen če še kdo verjame v pravljico "ekonomije kapljanja" (ang. trickle down economics) in upa, da bo s preobilno naložene mize padla kaka drobtina - veliko sreče!
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Robotske odvetnice: za begunce in brezdomce

dr. Aleš Završnik, 23.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 11/2017Robotska asistenca, praviloma v obliki ženskih glasov (na primer Applova Siri, Amazonova Alexa, Garminova navigatorka), ki naj bi jim ljudje bolj zaupali kot moškim glasovom - ali zgolj zato, ker tehnološko industrijo vodijo seksistični moški? -, se
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Možgansko hekanje

dr. Aleš Završnik, 10.2.2017

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 5/2017Spremljanje hekerstva kot kulturnega fenomena (tj. hekerjev, ki so začeli z logiko delitvene ekonomije, po kateri računalniške kode ne patentiraš, ampak jo prosto deliš z drugimi - t. i. "white hat" hekerji) in kot kriminalnega fenomena (tj. hekerjev, ki so zgolj novodobna različica organizirane kriminalitete - t. i. "black hat" hekerji) občasno privede do izzivov "izven okvirov". Če so možgani zgolj obdelovalci podatkov, nevrotransmiterske povezave pa biološki ekvivalent interneta, je postalo s časom logično, da analiza vedno večje količine podatkov v "podatkovni družbi" posnema možgane - in od tod računalniške nevronske mreže. Ali je nasledek tega tudi ta, da je mogoče hekati naše možgane?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Razvoj robotskega prava

dr. Aleš Završnik, 8.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 48/2016Po vojaški uporabi brezpilotnikov za oddaljene načine ubijanja na bojiščih (in izven njih) se je oddaljenega načina likvidacije osumljencev lotila tudi ameriška policija, tokrat z daljinsko vodenimi roboti. Ob koncu zborovanja Black Lives Matter v Dallasu junija 2016 je bivši vojaški rezervist pripravil zasedo za policiste in jih pet ubil. Policija je na robota namestila eksploziv, ga zapeljala v bližino osumljenca in ga likvidirala. To je prvi primer na svetu, da je policija eksplozivno telo namestila z namenom ubijanja. Precedenčni primer je pomemben za Slovenijo, ker nazorno odstira način in smer razvoja policijskih pooblastil. Po eni strani kaže na fenomen brisanja meja med policijo in vojsko, ko tehnologije in "taktike in metodike" dela vojske prehajajo na policijo in obratno - kar vidimo v Sloveniji pri širjenju pooblastil vojske ob migrantski krizi z zadnjo novelo Zakona o obrambi (ZObr, 2015), po kateri imajo pripadniki Slovenske vojske pooblastila, podobna tistim iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2015), ki jih pripadniki Slovenske vojske tudi izvršujejo pod pogoji, ki veljajo za policiste. Po drugi strani primer ponazarja širjenje policijske tehnologije kot malodane mode - kot so v Sloveniji na primer nosljive kamere policistov ne glede na kritike in nasprotujoče meritve njihove učinkovitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Odprava dosmrtnega zapora

dr. Aleš Završnik, 27.10.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 41-42/2016Po človeški, recimo emocionalni, plati je nemogoče sočustvovati s storilci hudodelstev. Posegi v "življenje in telo" se nam upirajo ne le na "racionalni" ravni, temveč iz naših teles refleksno izvabljajo gnus in odpor. Pogled na razmesarjeno telo je nekaj, kar šokira, dobesedno nas še pred mislijo preplavijo emocije in gnus. Preusmerjanje razprave o dosmrtnem zaporu na razmesarjena telesa je zato argumentativna manipulacija - od (racionalne) razprave o naravi kazni, ki govori v prvi vrsti o naravi politične skupnosti, v kakršni želimo živeti, se preusmerja k razpravi, ki jo pretresajo gnus in "primordialne" telesne reakcije. Korektno bi zato bilo od tistih, ki že sledijo takšni argumentaciji, da jo izpeljejo vsaj do konca: zakaj zagovorniki dosmrtnega zapora omahujejo v svoji pravičnostni logiki in ne gredo do smrtne kazni in še naprej?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Napovedovanje v pravu: med intuicijo in podatki

dr. Aleš Završnik, 1.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 34/2016Algoritme se danes uporablja pri številnih odločitvah, ko je potrebno napovedovanje, od iskanja "sorodnih duš" na zmenkarskih straneh do ugotavljanja izpostavljenosti bank in drugih finančnih inštitucij različnim vrstam tveganja in do iskanja "spečih" teroristov. A algoritmično odločanje ima pri pravnem odločanju svoje meje in ni panaceja za vse vrste težav, čeprav morda beremo, kako bodo algoritmi ukinili tudi številne pravne poklice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Regulacija represivnih rab umetne inteligence

dr. Aleš Završnik, 7.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 27/2016Po analizi velike količine podatkov iz javno dostopnih poročil različnih organizacij širom po svetu, izvedeni po metodi obzornega preiskovanja (Horizon scanning), na Centru za študij eksistenčnih tveganj v Cambridgeu ugotavljajo štiri razvojne grožnje: 1. obsežne kitajske vojaške investicije v umetno inteligenco (AI) (projekt China Brain); 2. Pentagonovo strategijo uporabe AI za pametna orožja (The Third U.S. Offset Strategy); 3. možnosti sintetične biologije, ki utegne sleherniku omogočiti izdelavo novega organizma, in 4. kvantno računalništvo, ki lahko privede do zloma kriptografskih zaščit, na primer digitalnih certifikatov, kar bi ogrozilo svetovne borze. Evropska izvajalska agencija za raziskave (REA) v etičnem vrednotenju raziskav Obzorja 2020 upošteva še nekatera druga tehnološka tveganja: nova odkritja na področju nevrobiologije in nanotehnologije in pri interakcijah človek-stroj (human-machine interfaces) ter pri izdelavi androidov in kiborgov. Kaj se je torej zgodilo s pravnimi možnostmi regulacije tehnologije (poleg ekonomskih in tehnoloških)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

Ime česa je slovenska penologija? - Novemu zaporu ob rob

dr. Aleš Završnik, 7.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 27/2016Če na slovensko penologijo zremo skozi Foucaulta, kot na skupek penološke oblasti (institucionalizirane prakse, ki se izvaja na "telesu in duši" posameznika) in penološke vednosti (razvijajoče se bodisi v oblastnih institucijah bodisi na zunanjih otočkih akademskega raziskovanja), lahko opazimo več trendov, ki kažejo na skrb zbujajočo kakovost tega amalgama. V skladu z znanim rekom Dostojevskega, če parafraziram, pokažite mi zapore in povem vam, v kakšni družbi živite, pa pričajo ti tudi o stanju duha v slovenski družbi. Ime česa je torej slovenska penologija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Evropski digitalni habeas corpus

dr. Aleš Završnik, 19.5.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20-21/2016O hipernormiranosti naše države in EU je bilo v preteklosti izrečene že veliko kritike: od evropskih predpisov o velikosti banan do slovensko unikatnih občinskih odlokov o prepovedih prislanjanja koles k stenam zgradb (Tržič), streljanja s fračo (Železniki), lepljenja žvečilnih gumijev (Kranj) ali plavanja do Blejskega otoka - prekršek v višini 400 evrov. A višje kot se pomikamo po lestvici družbeno "pomembnih in vplivnih", bolj so pravila prožna, diskrecija odločevalcev in "sproščenost" zakonodajalca pa večji. Podnormiranost izstopa na področju davčnih oaz, kot so pokazali Panama papers, a tudi na področju regulacije obveščevalnih služb, saj večina držav članic EU sploh še ne regulira množičnega nadzora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Varnost po bruseljskih napadih

dr. Aleš Završnik, 7.4.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 14/2016Ideje, da je treba obrniti ISIL-ovo skripto "nasilje-na-nasilje", da je nujno neposredno silo pospremiti z nevtralizacijo seduktivne moči skrajnega islama v pritegovanju mladih v evropskih getih in - in to je bistveno - da je potrebno osredotočeno delovanje varnostnih in obveščevalnih služb na izbrane tarče, in ne preventiven množični nadzor, so pogosto histerično označene za nazadnjaške. Bavarski krščanski socialisti vzklikajo: "Bombe pokajo, mi pa smo zaskrbljeni za varstvo osebnih podatkov?!" A zahteve po ustanovitvi "varnostne unije" so igranje "varnostnega teatra".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Diktatura podatkov

dr. Aleš Završnik, 18.2.2016

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 7-8/2016Če je pred leti sociolog Zygmunt Bauman stanje dezorientacije in brezglavega razvoja postmodernega kapitalizma metaforično diagnosticiral, rekoč, da smo na letalu, a pilota ni več v pilotski kabini, ker so doslejšnje gotovosti izginile (fordistična tovarna razrušena, domena političnega brez moči, kapital pa se je strgal z vajeti), danes ta diagnoza postaja dobesedna. Podjetje Aidyia je v začetku leta ustanovilo hedge sklad, ki vse transakcije na borzi vrši z odločanjem umetne inteligence - brez zahteve po intervenciji človeka. Na podlagi analize trgov, makroekonomskih podatkov in korporativnih računovodskih dokumentov umetna inteligenca sama sprejema tržne napovedi in "glasuje" za najboljšo smer aktivnosti. Pilot je dobesedno izginil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Prikrit nadzor mobilnih telekomunikacij

dr. Aleš Završnik, 11.2.2016

Varstvo človekovih pravic

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 6/2016Državna varnost je pomensko zelo odprt pojem, a od njegove vsebine je odvisna razmejitev pristojnosti med varnostnimi in obveščevalnimi organi, ki se načeloma osredotočajo na notranje oziroma zunanje grožnje. Pojmovna nedoločnost nudi izjemne priložnosti za zaščito človekovih pravic, a hrbtna stran te skrbi so možnosti za prikrite zlorabe oblasti. Pristojnost prikritega nadzora mobilnih komunikacij obveščevalnih in varnostnih organov je presojal veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Zakharov proti Rusiji in 4. decembra 2015 soglasno sprejel odločitev, da je prišlo do kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Možgani na zatožni klopi

dr. Aleš Završnik, 14.1.2016

Kultura in umetnost

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 2/2016"Poglejte ga, izgleda kot tajkun!" bi se glasila današnja "zdravorazumska" sodba ob pogledu na gospodarstvenika slabega slovesa. Ta ideja, da se zločinec od nas "dobrih" državljanov razlikuje tudi po telesnih značilnostih, je stara in trdoživa. V kriminologiji kot heterogeni vedi, ki prevzema konceptualni aparat številnih znanstvenih disciplin (denimo filozofije, psihologije, sociologije, prava in statistike), se je na podobnem uvidu, da je na telesu mogoče zaznati kriminalnost, utemeljila italijanska biološka pozitivistična smer, ki je iskala vzroke kriminalitete v fizionomiji lobanj. Lombrosov muzej "kriminalne antropologije" v Torinu z razstavljenimi lobanjami atavističnih "rojenih kriminalcev" se zdi danes večini bizaren, čeprav njegova ustreznica v sodobni visokotehnološki družbi išče kriminalnost na enakem mestu - v telesu, a s to razliko, da so novi deli možgani in nevronske povezave.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(111)

Leto objave

2018(8) 2017(7) 2016(11) 2015(8)
2014(9) 2013(13) 2012(11) 2011(10)
2010(5) 2009(16) 2008(5) 2007(3)
2006(4) 2005(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž
< Prva črka priimka: Z

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov