O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 20 (od skupaj 20)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu

Jan Zobec, 5.9.2019

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 33/2019Na vprašanje, kaj je etika, ni lahko odgovoriti. Je pa lažje najti odgovor na vprašanje, kaj je sodniška etika. Vsaj na prvi, legalistični pogled se zdi tako. Odgovor daje namreč Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki v prvem odstavku 53. člena pove, da "kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe". Nato v naslednjem odstavku pravila sodniške etike postavi na raven pravno zavezujočih zapovedi, ko sodnikom zaukaže: "Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje." Sodniška etika kot agregat načel in usmeritev, ki naj bi spontano nastajale znotraj sodniškega poklica in ki naj bi sodnika usmerjale k ravnanju, ki je dobro za opravljanje sodniškega poklica v dobro ljudi, vladavine prava in človekovih pravic, je tako v slovenskem pravnem prostoru izgubila svojo nedolžnost. Nedolžnost v smislu ločenosti od prava in pripadnosti samorefleksiji ter svetu avtonomnega, kjer dominirajo vrednote, načela, cilji in smisel. Sodniška etika je postala del prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Kot smetana na torti

Jan Zobec, 13.12.2018

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 48/2018Predstavljajte si slaščičarno nekje v sivem predmestnem zakotju. V njej strežejo drugorazredne, out-of-date slaščice, vendar včasih kak ustvarjalni slaščičarski kuhar preseneti s kako mojstrovino, zaradi česar ga - da ne bi vodstveni strukturi slaščičarne zrasel čez glavo - skoraj odpustijo. Toda pogosteje se zgodi, da postrežejo s kakim neprebavljivim zmazkom. Kljub temu v nezahtevnem provincialnem okolju slaščičarna še uživa nekaj zaupanja. Ko pa nekateri gostje fašejo salmonelo, njen ugled in zaupanje strmoglavita. Vodstvena struktura stakne glave. Kaj storiti, kako povrniti izgubljen, že itak boren ugled?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Odzivi na premierjevo trditev o domnevni pristranskosti vrhovnega sodnika

Zobec Jan, Teršek Andraž, 22.3.2018

Vlada

Jan Zobec, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 11/2018Dr. Miro Cerar, izjava v oddaji Tarča (RTV SLO, 1. program, 15. marec 2018): "Kot politik moram spoštovati odločbe Vrhovnega sodišča, pričakujem pa, da bodo ustrezne inštitucije preučile navedbe Vilija Kovačiča, ki je izjavil, da je bil na Pravni fakulteti v stiku z Erikom Kerševanom, poročevalcem v tej zadevi, in je po tem pogovoru dobil dober občutek. Imamo pravne instance, Sodni svet, ki bodo morale te zadeve raziskat, mi je pa žal, da nastaja gospodarska škoda."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Moč ločenih mnenj

Jan Zobec, 26.10.2017

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2017Dne 25. septembra 2017 je bil sprejet je Poslovnik Vrhovnega sodišča o ločenih mnenjih, že prej pa je začela veljati novela ZPP-E, ki je na revizijski stopnji uzakonila možnost ločenih mnenj. Kaj sploh so ločena mnenja in možnost njihove objave? Kratko rečeno gre za možnost sodnikove artikulacije argumentov in misli, ki jih dojema kot ključne, a so pri sprejemanju odločitve ali pri njeni argumentaciji ostale prezrte. Vrhovnim sodnikom je s tem dana nominalna možnost pomembnega koraka k osebni poklicni emancipaciji, ki pomeni le uresničitev ustavne zapovedi, da so oni nosilci najvišje sodne oblasti v državi (prvi odstavek 127. člena Ustave in prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih). Gre za odmik od pradavnega kontinentalnopravnega kanona, izvirajočega že iz 2300 let stare Aristotelove Politike, v kateri modrec pravi, da imajo avtoriteto sodišča, in ne posamezni sodnik, da je posamezni sodnik samo del tega telesa - sodišča (Aristotel, Politika, II,6; 1282a). Premik je zato večji, kot si morda ta trenutek sploh mislimo. Je namreč obrat proti zahodni pravni kulturi, konkretno v smer, v katero gredo tudi najvplivnejša sodišča tega sveta - tja, kjer je domovina ločenih mnenj in kjer sodniki nikoli niso bili ponižni birokrati, ki bi ponavljali besede zakonodajalca. Nasprotno, bili so in so utelešenje pravice - od tod tudi vsakemu od njih upravičeno pritiče naziv Pravica (ang. Justice).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Svoboda zborovanja v sodobnem evropskem (pravnem in političnem) kontekstu

Jan Zobec, 13.4.2017

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 15/2017Svoboda združevanja in zborovanja je skupaj s svobodo izražanja ena od osrednjih človekovih političnih pravic - je temeljnega pomena za delovanje demokracije in civilne družbe. Brez nje bi bila tudi svoboda govora le še torzo. Združevanje in možnost zborovanja namreč ustvarjata bistveno infrastrukturo političnega govora ter delovanja in samouresničitve posameznika kot družbenega in političnega bitja. Povsem jasno je, da brez te svobode ni demokracije - tako kot brez ožilja ni krvnega obtoka. Kako pomembna je ta svoboda, bo prikazano v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Institucije

Jan Zobec, 27.10.2016

Uprava

Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2016Odkar je človek, obstajajo institucije. Nič sistemsko velikega in nič prelomnega se v človeški družbi in v zgodovini ne zgodi brez institucij - in tudi nič sistemsko slabega in zlega se ne zgodi brez njih. Od nekdaj se je človek, gnan z željo po, recimo temu, napredku in ciljih, večjih od njegovih zmožnosti, ali pa le po iskanju varnosti, zadovoljitvi emocionalnih potreb ali celo zgolj temeljnih ekonomskih pogojev preživetja, povezoval in oblikoval ter ustvarjal institucije. Kot politična žival namreč že nagonsko čuti, da je cilje, ki gredo onkraj njega samega, njegove majhnosti, omejenosti, zmotljivosti in minljivosti, zmožen doseči samo prek institucij. Zato ima profesor Avbelj še kako prav, ko se vselej vrača k znameniti misli enega od ustanovnih očetov Evropske unije Jeana Monneta, da ni nič mogoče brez ljudi, vendar da so trajne samo institucije. Ali, kot bi rekli, ljudje pridejo in odidejo, institucije so večne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Ob rob konvenciji ameriških federalistov

Jan Zobec, 6.12.2012

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 47/2012Med 15. in 17. novembrom je bila v Washingtonu konvencija ameriškega pravniškega združenja The Federalist Society, nato pa 19. in 20 novembra v organizaciji istega združenja še inavguracijska skupna konferenca z desetimi evropskimi sodniki. Imel sem čast in privilegij biti gost združenja na konvenciji ter aktivno sodelovati na skupni konferenci z evropskimi sodniki (med katerimi je bilo osem ustavnih sodnikov, sodnik Sodišča EU in prvostopenjska sodnica). The Federalist Society for Law & Public Policy Studies združuje ameriške pravnike različnih poklicev v konservativno in libertarno intelektualno omrežje na celotnem ozemlju ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Indeks nezaupanja v sodstvo = število sporov/število prebivalcev

Jan Zobec, 18.8.2011

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 30-31/2011V Sloveniji, državi z dvema milijonoma prebivalcev, so v lanskem letu vsa sodišča skupaj prejela v reševanje 969.955 zadev, kar je za 4,8 odstotka več kot v letu 2009 (925.360). Upoštevaje nerešene zadeve iz leta 2009, so imela sodišča v preteklem letu v delu prek 1,45 milijona zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄4

Pismo iz Ria

Jan Zobec, 3.2.2011

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 4/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄9

Pritožbene novote v pravdnem postopku

Jan Zobec, 6.3.2008

Pravoznanstvo

Jan Zobec, Pravna praksa, 9/2008univ. dipl. pravnik, sodnik Vrhovnega sodišča RS Z vidika funkcije pritožbe in pooblastil pritožbenega sodišča so lahko pritožbeni postopki kontrolni ali kreativni. Za kontrolne je značilno, da je njihov namen zagotoviti le pritožbeni preizkus korektnosti postopka in odločitve prvostopenjskega s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄31-32

Zamudna sodba zoper tožnika - nujnost ali tujek v slovenskem civilnem postopku

Jan Zobec, 23.8.2007

Civilni sodni postopki

Jan Zobec, Pravna praksa, 31-32/2007univ. dipl. pravnik, vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču RS Aktualna ureditev civilnega postopka načelno ne pozna sankcij za primer, ko katera od strank ne pride na narok (ne glede na to, ali je prvi ali poznejši), in (v rednem postopku) zlasti ne takih, ki bi usodno vplivale na procesni položa...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄38

Politična vzdržnost sodnikov

Jan Zobec, 5.10.2006

Politične stranke, Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 38/2006V četrtek, 28. septembra 2006, je Delo objavilo članek s strašljivim naslovom Pet vrhovnih sodnikov navzkriž s sodniško etiko?. Njegova vsebina nato bralca nekoliko pomiri, saj naj bi bili sodniki etično krivi samo zato, ker smo javno podprli enega izmed kandidatov za ljubljanskega župana. Navidezno...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄36

Kaj je s središčem?

Jan Zobec, 21.9.2006

Ostalo

Jan Zobec, Pravna praksa, 36/2006Ali središče drži? se sprašuje D. Palmer v naslovu svoje knjige o uvodu v zahodno filozofijo (zamisel si je sposodil pri pesniku W. B. Yeatsu, ki v Drugem prihodu pravi: »Stvari razpadajo; središče ne more držati«). V družbenih vedah namreč ni eksaktnosti, ni v naprej, od Boga ali matere narave dani...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄19

SODSTVO: Neposredna civilna odgovornost sodnikov

Jan Zobec, 12.5.2005

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 19/2005Narava sodniškega dela je pač taka, da sodnik s svojim odločanjem posega v pravice, obveznosti in interese ljudi in pravnih oseb. Logično je, da rezultate njegovega dela (odločbe in ravnanja) marsikdo občuti kot škodo (zlasti v kontradiktornih postopkih, kjer je odločba praviloma vselej neugodna za ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄1

KNJIGE: Škoda in odškodnina

Jan Zobec, 13.1.2005

Obligacije

Jan Zobec, Pravna praksa, 1/2005Pred kratkim je pri Državni založbi Slovenije v zbirko Sodobno pravo izšla monografija Lidije Koman Perenič z naslovom Škoda in odškodnina. Knjigo tvori sedem poglavij. Gre za prvo tako monografijo na Slovenskem, s katero lahko ponosno vstopimo tudi v širši mednarodni prostor. Redke so pravne pan...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄35

Izvršilni postopek: Opozicijski ugovori

Jan Zobec, 3.10.2002

Civilni sodni postopki

Jan Zobec, Pravna praksa, 35/2002Ali je novi režim odločanja o njih ressporen? Novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 75/2002 - v nadaljevanju novela) je motivirana s težnjo zagotoviti učinkovito realizacijo upnikove terjatve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄18

Pravdni postopek: Nesklepčnost tožbe in zamudna sodba

Jan Zobec, 16.5.2002

Civilni sodni postopki

Jan Zobec, Pravna praksa, 18/20021. O logični strukturi sojenja 2. Materialno procesno vodstvo 3. Nesklepčnost tožbe 3.1. Splošno 3.2. Oblike nesklepčnosti 4. Procesnopravni pomen nesklepčnosti tožbe 4.1. Nesklepčnost tožbe in materialno procesno vodstvo 4.2. Problematičnost dolžnosti sodišča, da tožečo stranko opozori na nesklepčn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄39-40

Priposestvovanje in zemljiška knjiga

Jan Zobec, 20.12.2001

Lastnina in druge stvarne pravice, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Jan Zobec, Pravna praksa, 39-40/20011. Načelo publicitete 2 Publicitetna funkcija posesti 1.2.3. Priposestvovanje kot izraz kontinuitetne funkcije posesti 1.3. Publicitetno funkcija zemljiške knjige 1. Priposestvovanje in zemljiškoknjižni publicitetni sistem 2.1. Domneva dobrovernosti posesti in materialno publicitetno načelo 2.2. Pri...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄30

Pritožbena obravnava

Jan Zobec, 4.10.2001

Civilni sodni postopki

Jan Zobec, Pravna praksa, 30/2001Prispevek višjih sodišč k učinkovitejšemu sojenju I. POMEN NOVE UREDITVE PRITOŽBENE OBRAVNAVE Med razlogi za sprejem (novega) Zakona o pravdnem postopku (Ur. l., RS št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) so predlagatelji navedli tudi nujnost uvedbe institutov, ki bodo omogočali krajše in s tem učink...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄19-20

Denacionalizacija: O uveljavljanju zahtevkov za nemožnost uporabe denacionalizacijskega premoženja

Jan Zobec, 8.7.1999

Denacionalizacija in lastninjenje

Jan Zobec, Pravna praksa, 19-20/1999Še enkrat, toda drugače: Opredelitev problema Po skoraj osmih letih od uveljavitve Zakona o denacionaliziji (ZDen, Ur. l. RS, št. 27/91 - 65/98) je v literaturi domala soglasno sprejeto stališče, da lahko upravičenec do denacionalizacije uveljavlja od zavezanca odškodnino (oziroma nadomestilo)...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(20)

Leto objave

2019(1) 2018(2) 2017(2) 2016(1)
2012(1) 2011(2) 2008(1) 2007(1)
2006(2) 2005(2) 2002(2) 2001(2)
1999(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž
< Prva črka priimka: Z

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov