Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 21 (od skupaj 21)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2020⁄19	Primer Ramos - zgodba o porotnih krivdorekih, iskanju rationum decidendi in o doktrini stare decisis Jan Zobec, 14.5.2020 Pravoznanstvo
	Jan Zobec, Pravna praksa, 19/2020Pred devetdesetimi leti je Arthur Goodhart v svojem znamenitem delu Determining the Ratio Decidendi of a Case zapisal: "Zveni sicer paradoksalno, vendar pogosto je tako, da pravo bistveno več dolguje šibkim kot močnim sodnikom. Slabi razlogi često privedejo do dobrega prava." Njegova teza je doživela nedavno potrditev v prelomni (landmark) odločitvi v zadevi Ramos v. Louisiana (590 U.S. ___ (2020)). Sodba je bila razglašena 20. aprila 2020.
Pravna praksa, 2019⁄33	Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu Jan Zobec, 5.9.2019 Sodišča
	Jan Zobec, Pravna praksa, 33/2019Na vprašanje, kaj je etika, ni lahko odgovoriti. Je pa lažje najti odgovor na vprašanje, kaj je sodniška etika. Vsaj na prvi, legalistični pogled se zdi tako. Odgovor daje namreč Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki v prvem odstavku 53. člena pove, da "kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe". Nato v naslednjem odstavku pravila sodniške etike postavi na raven pravno zavezujočih zapovedi, ko sodnikom zaukaže: "Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje." Sodniška etika kot agregat načel in usmeritev, ki naj bi spontano nastajale znotraj sodniškega poklica in ki naj bi sodnika usmerjale k ravnanju, ki je dobro za opravljanje sodniškega poklica v dobro ljudi, vladavine prava in človekovih pravic, je tako v slovenskem pravnem prostoru izgubila svojo nedolžnost. Nedolžnost v smislu ločenosti od prava in pripadnosti samorefleksiji ter svetu avtonomnega, kjer dominirajo vrednote, načela, cilji in smisel. Sodniška etika je postala del prava.
Pravna praksa, 2018⁄48	Kot smetana na torti Jan Zobec, 13.12.2018 Sodišča
	Jan Zobec, Pravna praksa, 48/2018Predstavljajte si slaščičarno nekje v sivem predmestnem zakotju. V njej strežejo drugorazredne, out-of-date slaščice, vendar včasih kak ustvarjalni slaščičarski kuhar preseneti s kako mojstrovino, zaradi česar ga - da ne bi vodstveni strukturi slaščičarne zrasel čez glavo - skoraj odpustijo. Toda pogosteje se zgodi, da postrežejo s kakim neprebavljivim zmazkom. Kljub temu v nezahtevnem provincialnem okolju slaščičarna še uživa nekaj zaupanja. Ko pa nekateri gostje fašejo salmonelo, njen ugled in zaupanje strmoglavita. Vodstvena struktura stakne glave. Kaj storiti, kako povrniti izgubljen, že itak boren ugled?
Pravna praksa, 2018⁄11	Odzivi na premierjevo trditev o domnevni pristranskosti vrhovnega sodnika Zobec Jan, Teršek Andraž, 22.3.2018 Vlada
	Jan Zobec, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 11/2018Dr. Miro Cerar, izjava v oddaji Tarča (RTV SLO, 1. program, 15. marec 2018): "Kot politik moram spoštovati odločbe Vrhovnega sodišča, pričakujem pa, da bodo ustrezne inštitucije preučile navedbe Vilija Kovačiča, ki je izjavil, da je bil na Pravni fakulteti v stiku z Erikom Kerševanom, poročevalcem v tej zadevi, in je po tem pogovoru dobil dober občutek. Imamo pravne instance, Sodni svet, ki bodo morale te zadeve raziskat, mi je pa žal, da nastaja gospodarska škoda."
Pravna praksa, 2017⁄41-42	Moč ločenih mnenj Jan Zobec, 26.10.2017 Ustavno sodišče
	Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2017Dne 25. septembra 2017 je bil sprejet je Poslovnik Vrhovnega sodišča o ločenih mnenjih, že prej pa je začela veljati novela ZPP-E, ki je na revizijski stopnji uzakonila možnost ločenih mnenj. Kaj sploh so ločena mnenja in možnost njihove objave? Kratko rečeno gre za možnost sodnikove artikulacije argumentov in misli, ki jih dojema kot ključne, a so pri sprejemanju odločitve ali pri njeni argumentaciji ostale prezrte. Vrhovnim sodnikom je s tem dana nominalna možnost pomembnega koraka k osebni poklicni emancipaciji, ki pomeni le uresničitev ustavne zapovedi, da so oni nosilci najvišje sodne oblasti v državi (prvi odstavek 127. člena Ustave in prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih). Gre za odmik od pradavnega kontinentalnopravnega kanona, izvirajočega že iz 2300 let stare Aristotelove Politike, v kateri modrec pravi, da imajo avtoriteto sodišča, in ne posamezni sodnik, da je posamezni sodnik samo del tega telesa - sodišča (Aristotel, Politika, II,6; 1282a). Premik je zato večji, kot si morda ta trenutek sploh mislimo. Je namreč obrat proti zahodni pravni kulturi, konkretno v smer, v katero gredo tudi najvplivnejša sodišča tega sveta - tja, kjer je domovina ločenih mnenj in kjer sodniki nikoli niso bili ponižni birokrati, ki bi ponavljali besede zakonodajalca. Nasprotno, bili so in so utelešenje pravice - od tod tudi vsakemu od njih upravičeno pritiče naziv Pravica (ang. Justice).
Pravna praksa, 2017⁄15	Svoboda zborovanja v sodobnem evropskem (pravnem in političnem) kontekstu Jan Zobec, 13.4.2017 Ustavno sodišče
	Jan Zobec, Pravna praksa, 15/2017Svoboda združevanja in zborovanja je skupaj s svobodo izražanja ena od osrednjih človekovih političnih pravic - je temeljnega pomena za delovanje demokracije in civilne družbe. Brez nje bi bila tudi svoboda govora le še torzo. Združevanje in možnost zborovanja namreč ustvarjata bistveno infrastrukturo političnega govora ter delovanja in samouresničitve posameznika kot družbenega in političnega bitja. Povsem jasno je, da brez te svobode ni demokracije - tako kot brez ožilja ni krvnega obtoka. Kako pomembna je ta svoboda, bo prikazano v nadaljevanju.
Pravna praksa, 2016⁄41-42	Institucije Jan Zobec, 27.10.2016 Uprava
	Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2016Odkar je človek, obstajajo institucije. Nič sistemsko velikega in nič prelomnega se v človeški družbi in v zgodovini ne zgodi brez institucij - in tudi nič sistemsko slabega in zlega se ne zgodi brez njih. Od nekdaj se je človek, gnan z željo po, recimo temu, napredku in ciljih, večjih od njegovih zmožnosti, ali pa le po iskanju varnosti, zadovoljitvi emocionalnih potreb ali celo zgolj temeljnih ekonomskih pogojev preživetja, povezoval in oblikoval ter ustvarjal institucije. Kot politična žival namreč že nagonsko čuti, da je cilje, ki gredo onkraj njega samega, njegove majhnosti, omejenosti, zmotljivosti in minljivosti, zmožen doseči samo prek institucij. Zato ima profesor Avbelj še kako prav, ko se vselej vrača k znameniti misli enega od ustanovnih očetov Evropske unije Jeana Monneta, da ni nič mogoče brez ljudi, vendar da so trajne samo institucije. Ali, kot bi rekli, ljudje pridejo in odidejo, institucije so večne.
Pravna praksa, 2012⁄47	Ob rob konvenciji ameriških federalistov Jan Zobec, 6.12.2012 Ustavno sodišče
	Jan Zobec, Pravna praksa, 47/2012Med 15. in 17. novembrom je bila v Washingtonu konvencija ameriškega pravniškega združenja The Federalist Society, nato pa 19. in 20 novembra v organizaciji istega združenja še inavguracijska skupna konferenca z desetimi evropskimi sodniki. Imel sem čast in privilegij biti gost združenja na konvenciji ter aktivno sodelovati na skupni konferenci z evropskimi sodniki (med katerimi je bilo osem ustavnih sodnikov, sodnik Sodišča EU in prvostopenjska sodnica). The Federalist Society for Law & Public Policy Studies združuje ameriške pravnike različnih poklicev v konservativno in libertarno intelektualno omrežje na celotnem ozemlju ZDA.
Pravna praksa, 2011⁄30-31	Indeks nezaupanja v sodstvo = število sporov/število prebivalcev Jan Zobec, 18.8.2011 Sodišča
	Jan Zobec, Pravna praksa, 30-31/2011V Sloveniji, državi z dvema milijonoma prebivalcev, so v lanskem letu vsa sodišča skupaj prejela v reševanje 969.955 zadev, kar je za 4,8 odstotka več kot v letu 2009 (925.360). Upoštevaje nerešene zadeve iz leta 2009, so imela sodišča v preteklem letu v delu prek 1,45 milijona zadev.
Pravna praksa, 2011⁄4	Pismo iz Ria Jan Zobec, 3.2.2011 Ustavno sodišče
	Jan Zobec, Pravna praksa, 4/2011Članek iz revije Pravna praksa
Pravna praksa, 2008⁄9	Pritožbene novote v pravdnem postopku Jan Zobec, 6.3.2008 Pravoznanstvo
	Jan Zobec, Pravna praksa, 9/2008univ. dipl. pravnik, sodnik Vrhovnega sodišča RS Z vidika funkcije pritožbe in pooblastil pritožbenega sodišča so lahko pritožbeni postopki kontrolni ali kreativni. Za kontrolne je značilno, da je njihov namen zagotoviti le pritožbeni preizkus korektnosti postopka in odločitve prvostopenjskega s...
Pravna praksa, 2007⁄31-32	Zamudna sodba zoper tožnika - nujnost ali tujek v slovenskem civilnem postopku Jan Zobec, 23.8.2007 Civilni sodni postopki
	Jan Zobec, Pravna praksa, 31-32/2007univ. dipl. pravnik, vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču RS Aktualna ureditev civilnega postopka načelno ne pozna sankcij za primer, ko katera od strank ne pride na narok (ne glede na to, ali je prvi ali poznejši), in (v rednem postopku) zlasti ne takih, ki bi usodno vplivale na procesni položa...
Pravna praksa, 2006⁄38	Politična vzdržnost sodnikov Jan Zobec, 5.10.2006 Politične stranke, Sodišča
	Jan Zobec, Pravna praksa, 38/2006V četrtek, 28. septembra 2006, je Delo objavilo članek s strašljivim naslovom Pet vrhovnih sodnikov navzkriž s sodniško etiko?. Njegova vsebina nato bralca nekoliko pomiri, saj naj bi bili sodniki etično krivi samo zato, ker smo javno podprli enega izmed kandidatov za ljubljanskega župana. Navidezno...
Pravna praksa, 2006⁄36	Kaj je s središčem? Jan Zobec, 21.9.2006 Ostalo
	Jan Zobec, Pravna praksa, 36/2006Ali središče drži? se sprašuje D. Palmer v naslovu svoje knjige o uvodu v zahodno filozofijo (zamisel si je sposodil pri pesniku W. B. Yeatsu, ki v Drugem prihodu pravi: »Stvari razpadajo; središče ne more držati«). V družbenih vedah namreč ni eksaktnosti, ni v naprej, od Boga ali matere narave dani...
Pravna praksa, 2005⁄19	SODSTVO: Neposredna civilna odgovornost sodnikov Jan Zobec, 12.5.2005 Sodišča
	Jan Zobec, Pravna praksa, 19/2005Narava sodniškega dela je pač taka, da sodnik s svojim odločanjem posega v pravice, obveznosti in interese ljudi in pravnih oseb. Logično je, da rezultate njegovega dela (odločbe in ravnanja) marsikdo občuti kot škodo (zlasti v kontradiktornih postopkih, kjer je odločba praviloma vselej neugodna za ...
Pravna praksa, 2005⁄1	KNJIGE: Škoda in odškodnina Jan Zobec, 13.1.2005 Obligacije
	Jan Zobec, Pravna praksa, 1/2005Pred kratkim je pri Državni založbi Slovenije v zbirko Sodobno pravo izšla monografija Lidije Koman Perenič z naslovom Škoda in odškodnina. Knjigo tvori sedem poglavij. Gre za prvo tako monografijo na Slovenskem, s katero lahko ponosno vstopimo tudi v širši mednarodni prostor. Redke so pravne pan...
Pravna praksa, 2002⁄35	Izvršilni postopek: Opozicijski ugovori Jan Zobec, 3.10.2002 Civilni sodni postopki
	Jan Zobec, Pravna praksa, 35/2002Ali je novi režim odločanja o njih ressporen? Novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 75/2002 - v nadaljevanju novela) je motivirana s težnjo zagotoviti učinkovito realizacijo upnikove terjatve.
Pravna praksa, 2002⁄18	Pravdni postopek: Nesklepčnost tožbe in zamudna sodba Jan Zobec, 16.5.2002 Civilni sodni postopki
	Jan Zobec, Pravna praksa, 18/20021. O logični strukturi sojenja 2. Materialno procesno vodstvo 3. Nesklepčnost tožbe 3.1. Splošno 3.2. Oblike nesklepčnosti 4. Procesnopravni pomen nesklepčnosti tožbe 4.1. Nesklepčnost tožbe in materialno procesno vodstvo 4.2. Problematičnost dolžnosti sodišča, da tožečo stranko opozori na nesklepčn...
Pravna praksa, 2001⁄39-40	Priposestvovanje in zemljiška knjiga Jan Zobec, 20.12.2001 Lastnina in druge stvarne pravice, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster
	Jan Zobec, Pravna praksa, 39-40/20011. Načelo publicitete 2 Publicitetna funkcija posesti 1.2.3. Priposestvovanje kot izraz kontinuitetne funkcije posesti 1.3. Publicitetno funkcija zemljiške knjige 1. Priposestvovanje in zemljiškoknjižni publicitetni sistem 2.1. Domneva dobrovernosti posesti in materialno publicitetno načelo 2.2. Pri...
Pravna praksa, 2001⁄30	Pritožbena obravnava Jan Zobec, 4.10.2001 Civilni sodni postopki
	Jan Zobec, Pravna praksa, 30/2001Prispevek višjih sodišč k učinkovitejšemu sojenju I. POMEN NOVE UREDITVE PRITOŽBENE OBRAVNAVE Med razlogi za sprejem (novega) Zakona o pravdnem postopku (Ur. l., RS št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) so predlagatelji navedli tudi nujnost uvedbe institutov, ki bodo omogočali krajše in s tem učink...
Pravna praksa, 1999⁄19-20	Denacionalizacija: O uveljavljanju zahtevkov za nemožnost uporabe denacionalizacijskega premoženja Jan Zobec, 8.7.1999 Denacionalizacija in lastninjenje
	Jan Zobec, Pravna praksa, 19-20/1999Še enkrat, toda drugače: Opredelitev problema Po skoraj osmih letih od uveljavitve Zakona o denacionaliziji (ZDen, Ur. l. RS, št. 27/91 - 65/98) je v literaturi domala soglasno sprejeto stališče, da lahko upravičenec do denacionalizacije uveljavlja od zavezanca odškodnino (oziroma nadomestilo)...
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>