O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Posledice volitev v Evropski parlament 2019

dr. Drago Zajc, 4.7.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 26/2019Volitve v Evropski parlament so največji demokratični dogodek na svetu, če izvzamemo volitve v Indiji. Na volitvah maja 2019 je sodelovalo več kot 5.000 kandidatov na listah skoraj 400 strank iz 27 držav, ki so odločene ostati v EU, in tudi v eni državi, ki se želi posloviti. Volitve so se zgodile v času, ko EU ni več v ekspanziji in se pojavljajo dileme glede krepitve integracije, dominantne teme pa postajajo migracije in varnost. Volilna udeležba je bila v celoti boljša kot pred petimi leti - udeležilo se jih je 51 odstotkov vseh volivcev (na prejšnjih je bila udeležba 42-odstotna), kar kaže, da so se volivci zavedeli ranljivosti Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Učinkovitost delovanja Državnega zbora RS v sedmem mandatu

dr. Drago Zajc, 19.7.2018

Ostalo

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 28-29/2018Ocene delovanja parlamentov običajno izhajajo iz različnih izhodišč, saj so predstave o učinkovitosti zelo različne glede na objektivne razmere v družbi in državi ter vrednotna stališča prebivalcev (volivcev), posebej z vidika doseženih ciljev vsakokratne koalicije in opozicije. Za ocenjevanje učinkovitosti se zdi najprimernejši pristop, ki se je pojavil v okviru politološkega proučevanja vloge sodobnih parlamentov, to je uspešnost opravljanja različnih formalnih in neformalnih funkcij v daljšem času, pri čemer se upoštevajo tako notranji dejavniki, kot sta oblikovanost koalicij in stopnja profesionalizacije poslancev, kot tudi vpliv zunanjih dejavnikov - v zadnjem času zlasti gospodarske in begunske krize, zaradi katerih so se močno povečali pritiski na sodobne parlamente po hitrejšem sprejemanju odločitev. Na osnovi tega pristopa je mogoče opraviti tudi primerjave z drugimi novimi in starejšimi parlamenti, ki so bili oblikovani v procesu demokratizacije v Srednji in Vzhodni Evropi na začetku 90. let preteklega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Učinkovitost slovenskega parlamenta v obdobju gospodarske krize - izzivi in sposobnosti

dr. Drago Zajc, 2.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 22/2016V zadnjem času se nacionalni parlamenti srečujejo s čedalje večjimi izzivi, zahtevami in pričakovanji. Na njihovo delovanje vpliva zlasti gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 in povzročila nazadovanje gospodarstev in slabšanje socialnih razmer velikih skupin prebivalstva, posledično pa je vplivala tudi na podporo obstoječim oziroma tradicionalnim strankam. Tako kot v nekaterih drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji v zadnjih osmih letih prišlo do pospešene cirkulacije političnih elit in pojava povsem novih strank, ki so na volitvah uspevale dobiti precejšnje deleže glasov in prestopale parlamentarni prag. Zmanjšala se je tudi sposobnost strank oblikovati stabilne koalicije, kar je močno vplivalo tudi na delovanje Državnega zbora, saj je prihajalo do zastojev v njegovem delu, predčasnih razpustov in novih volitev. Po prvih predčasnih volitvah leta 2011 je leta 2013 prišlo do menjave vlade s konstruktivno nezaupnico, vendar je nova vlada trajala le dobro leto. V kratkem času je prišlo do drugih predčasnih volitev leta 2014. Po teh volitvah je volilni prag uspelo prestopiti sedmim strankam, koalicijsko vlado pa je uspelo sestaviti novi SMC, ki je dobila največ poslanskih sedežev (36), skupaj z SD in DeSUS-om.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

O referendumu, Državnem svetu in spremembah Ustave

dr. Drago Zajc, 26.7.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 29-30/2012Ureditev referenduma in vzpostavitev posebnega Državnega sveta ob Državnem zboru sta posebni t. i. ustavni izbiri, ki smo ju sprejeli na začetku slovenske tranzicije, ki je potekala v posebnih okoliščinah, in zapisali v Ustavo - poleg proporcionalnega volilnega sistema z nizkim štiriodstotnim pragom, močnejšo vlogo Državnega zbora v razmerju do vlade (oblikovanje vlade v dveh korakih), pa tudi neposredno izvoljenega predsednika države z manjšimi pristojnostmi. Pri ureditvi referenduma na državni ravni je verjetno šlo za določeno predpostavko (iluzijo) o neposredni demokraciji, ki je veljala v prejšnjem socialističnem sistemu, lahko pa je tudi posledica nekaterih idealističnih predstav o demokraciji zaradi pomanjkanja državotvorne tradicije. Avtorji Ustave so nedvomno hoteli dati državljanom nove samostojne države čim več besede pri njenem upravljanju, misleč, da bo državljanska razsodnost omejevala in preprečevala odločitve političnih in strankarskih elit, zastopanih v parlamentu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄37

Učinkovitost DZ na začetku mandata 2004–2008

Drago Zajc, 28.9.2006

Državni zbor in državni svet

Drago Zajc, Pravna praksa, 37/2006Poleti smo dobili ocene o delovanju državnega zbora, ki se nanašajo na posamezne vidike njegovega dela ali dela njegovih delovnih teles in poslanskih skupin. Pri tem je bila pogosto v ospredju njegova zakonodajna funkcija oz. sposobnost sprejemanja zakonodaje, ki spreminja prejšnje razmere in odnose...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(5)

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2016(1) 2012(1)
2006(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž
< Prva črka priimka: Z

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov