O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 82)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

15. obletnica slovenskega članstva v EU v času brexita

Hojnik Janja, Weingerl Petra, 23.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 20/2019V počastitev 15. obletnice slovenskega članstva v Evropski uniji smo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru v okviru projekta Jean Monnet organizirali mednarodno konferenco z naslovom "Brexit and Beyond: The Future of EU Social Market Economy".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Ali prepoved geografskega blokiranja omejuje pogodbeno svobodo?

dr. Janja Hojnik, 16.5.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 19/2019Od 3. decembra 2018 se v EU uporablja Uredba (EU) 2018/302 o prepovedi geografskega blokiranja, ki je sestavni del strategije za enotni digitalni trg. Uredba obravnava neupravičeno diskriminacijo na področju prodaje na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu. Kot taka je namenjena saniranju izvedbenih težav z 20. členom Storitvene direktive, ki prav tako prepoveduje diskriminacijo strank po geografskih kriterijih. V članku utemeljujem, da z usmerjenostjo v ukrepe, ki potrošnikom iz drugih držav članic omejujejo dostop do določenega blaga in storitev ali jih cenovno diskriminirajo, Uredba posega v načelo pogodbene svobode, ki predstavlja temeljno pravno načelo EU, in sicer z namenom odprave razdeljenosti enotnega trga EU v zasebnih pogodbah, kar ni v vseh vidikih sorazmerno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

O načelu medsebojnega priznavanja blaga

dr. Janja Hojnik, 25.10.2018

STANDARDI, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 41-42/2018Sredi poletja je Evropska komisija Sloveniji poslala uradni opomin zaradi omejitev pri namestitvi in uporabi aktivnih strelovodov ESE (ang. Early Streamer Emission) na stavbah v Sloveniji. Zahteve po skladnosti opreme za zaščito pred strelo iz drugih držav EU s slovensko zakonodajo so po mnenju Evropske komisije v nasprotju z načelom vzajemnega priznavanja in prostim pretokom blaga. Slovenija ima na voljo dva meseca za odgovor. Po zaključku postopka bodo podjetniki, ki so v Sloveniji v preteklosti želeli prodajati aktivne strelovode, pa so bili zaradi ukrepov Inženirske zbornice Slovenije (IZS) pri tem ovirani, z lahkoto prišli do odškodnin za materialno škodo, ki jim je pri tem nastala v desetih in več letih, bodisi od IZS ali pa od Republike Slovenije, ki je za te omejitve vedela, pa jih ni odpravila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

50 let carinske unije EU: več kot le odprava carin

dr. Janja Hojnik, 19.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Predpisi o carini in prosti trgovini

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 28-29/2018V času razraščajočih se trgovinskih vojn, ki jih proti svojim največjim trgovinskim partnerkam sproža ameriški predsednik Donald Trump, zoper ukrepe čigar se države branijo s sprožanjem postopkov pred organi Svetovne trgovinske organizacije (STO) in s povračilnimi ukrepi, EU obeležuje 50. obletnico carinske unije. Predmetni prispevek carinsko unijo EU postavlja v širši kontekst, tako zgodovinsko kot geografsko, ter podaja nekatere primerjave med načeli carinskega prava EU in carinskega prava STO, po katerem se bo presojala nedavna tožba EU zoper ZDA. Namen prispevka je pokazati, da imajo carinske unije večji pomen, kot je le odpravljanje carin med državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Država z najbolj ekstremno uporabo faktorja vpliva

dr. Janja Hojnik, 16.11.2017

Ostalo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 44/2017Ob Dnevu Pravne fakultete v Mariboru (25. oktobra 2017) smo organizirali posvet o merilih vrednotenja pravne znanosti v Sloveniji. Kot sem že večkrat pisala tudi za Pravno prakso, so ta merila v več pogledih zelo sporna in vse močneje vplivajo na naše delo - na vprašanja, kakšne pravne vsebine bomo pravni raziskovalci preučevali (slovensko, ameriško pravo?), ali bomo sploh še objavljali v slovenskih pravnih revijah, ali bomo sploh še pisali pravne knjige, sploh tiste v slovenščini? Menimo, da brez povezave vseh slovenskih raziskovalcev na področju prava ne bo šlo, zato smo tudi organizirali posvet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Pravni status multinacionalnih delavcev v EU

dr. Janja Hojnik, 13.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 39-40/2017Predmetni članek preučuje vprašanje pravnega statusa mobilnih ali multinacionalnih delavcev, to je delavcev, ki delajo v več državah članicah EU. V slovenskih podjetjih, ki v velikem obsegu izvajajo dejavnost v drugih državah članicah EU (denimo v sektorju montaže), svoje delavce obravnavajo kot napotene delavce in tako obračunavajo tudi plačo, pridobivajo obrazce A1 itd. Vprašanje, ki ga obravnava ta članek, je, ali je takšna obravnava ustrezna. Polna uporaba pravil o napotenih delavcih lahko namreč privede do pomembnega oviranja podjetij z multinacionalnimi delavci in nemalokrat do njihovega prenehanja ali "izgona" v druge države članice, navkljub dejstvu, da Republiki Sloveniji prinašajo pomembne davčne dohodke. Bolj smiselno bi bilo torej dosledno uporabljati pravo EU na tem področju in ta podjetja spodbuditi, da ostanejo slovenska.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Poštena Unija?

dr. Janja Hojnik, 27.9.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 36-37/2017Dne 13. septembra 2017 je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v skladu z zavezo iz Lizbonske pogodbe podal letni govor pred Evropskim parlamentom o stanju v Uniji in načrtih Komisije za prihodnost. Nekateri od načrtov so bili konkretizirani že naslednji dan po govoru (denimo kodeks ravnanja za komisarje), drugi so nekoliko bolj oddaljeni (denimo Junckerjeva želja po enem predsedniku Evropske komisije in Sveta EU ali evropski organ za trg dela). Ker bodo leta 2019 nove volitve v Evropski parlament, je ta govor veljal že skoraj kot njegov poslovilni govor, saj lahko prihodnjo jesen Evropska komisija samo še poskrbi za obravnavo podanih zakonodajnih predlogov v zakonodajnem postopku, za napovedovanje novih predlogov pa bo takrat za sedanjo sestavo Komisije že prepozno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Pravo in Scopus

dr. Janja Hojnik, 24.8.2017

Višje in visoko šolstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 30-31/2017V začetku julija je bila v Uradnem listu RS (št. 35/17) objavljena nova Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov. V 9. členu uredbe je določeno, da ministrstvo 25 odstotkov finančnih sredstev podeljuje na osnovi kazalnika znanstvenih objav. Pri tem se pojavi vprašanje, kako te objave meriti. Možnosti je bilo več: od točk, ki jih določen zavod zbere v bazi Sicris, ki je rezultat pobude slovenskih inštitucij, zlasti SAZU in ARRS, do števila objav v mednarodnih bazah, zlasti v Web of Science (podjetja Thomson Reutres) in v Scopusu (podjetja Elsevier). Čeprav naj bi ministrstvo samo menda dajalo prednost bazi Sicris, je na zahtevo rektorjev v končni verziji 9. člena uredbe sprejeti kriterij baza Scopus. V dovoljenem obsegu tega prispevka bi rada opozorila na zelo daljnosežne (negativne) posledice tega - na videz morda nepomembnega - določila za slovensko pravno znanost in stroko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Zgolj tehnološka platforma, ne taksi ...

dr. Janja Hojnik, 15.6.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 23/2017Uber ni zanimiv le za navdušence nad različnimi poslovnimi modeli, ki jih prinaša digitalizacija, ampak tudi za vse tiste, ki jih zanimajo primerjalnopravne analize. Kot eden najbolj znanih primerov storitev sodelovalnega gospodarstva Uber ponuja platformo, ki omogoča povezovanje med ljudmi, ki ponujajo prevoze, in tistimi, ki iščejo prevoz na določeno destinacijo. V številnih zadevah po celotnem svetu je Uber zastopal enotno stališče o svojem pravnem statusu: nismo taksi podjetje, ampak tehnološko podjetje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Evropa brez hitrosti

dr. Janja Hojnik, 21.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 16-17/2017"Evropa dveh hitrosti" bo najbrž v EU postala besedna zveza leta 2017. Vsi jo uporabljajo, kritiki in zagovorniki. Kritiki izpostavljajo, da ta izraz poudarja delitve v času, ko bi morala EU biti najbolj poenotena, in da praktično pomeni vrnitev železne zavese. Izpostavljeno je tudi, da je Evropa dveh hitrosti sinonim za zmanjšanje solidarnosti do Vzhoda, marginalizacijo določenih držav, ki ne izpolnjujejo standardov razvitih držav, in da bo to počasi uničilo Unijo. Končno kritike izpostavljajo tudi, da sta sprejemanje zakonodaje in odločanje nasploh v Uniji že danes izjemno kompleksna, s sprejemom Evrope dveh hitrosti pa bi se situacija samo še poslabšala. Po drugi strani zagovorniki Evrope dveh hitrosti izpostavljajo, da ni prav, da hitrost konvoja diktira najpočasnejša ladja, da enotna velikost ne ustreza vsem in, končno, da Evropa dveh hitrosti že obstaja. Voditelji držav članic so v rimski izjavi konec marca zapisali: "Delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri," predsednik Evropske komisije Juncker pa je ob predstavitvi Bele knjige o prihodnosti EU izpostavil, da "obstaja možnost, da lahko tisti, ki želijo več, storijo več". Neke vrste kompromis pri teh diskusijah najbrž predstavlja poudarek romunskega predsednika Iohannisa, da je Evropa dveh hitrosti že realnost, a da ne sme postati cilj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Ob 60. obletnici Rimske pogodbe

dr. Janja Hojnik, 23.3.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 11/2017Narodi Evrope so že velikokrat v zgodovini s svojimi življenji plačali davek za to, ker je Evropa ponavljala napake iz preteklosti. Dogajanje pred 60 leti, ko so se vzpostavljali pravni temelji takratne EGS, je bilo v mnogočem podobno današnjemu. Manj znano je, da je Jean Monnet v tistem času poleg ekonomskega sodelovanja predlagal tudi evropsko obrambno skupnost z evropsko vojsko, evropskim ministrom za obrambo, s skupnim proračunom in z enotnim sistemom javnega naročanja za potrebe obrambe. Navkljub Nasserjevi nacionalizaciji Sueškega prekopa poleti 1956, izraelski okupaciji Egipta in sovjetskemu vojaškemu posegu na Madžarskem jeseni istega leta je ustanovitev evropske obrambne unije do danes neuresničena, a hkrati enako aktualna kot takrat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Med pravno stroko in pravno znanostjo

dr. Janja Hojnik, 16.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 10/2017Nedavno sem se udeležila posveta na Pravni fakulteti v Bernu, kjer smo udeleženci iz dvanajstih evropskih držav razpravljali o vprašanjih vrednotenja pravne znanosti. Osnovna ugotovitev, ki je bila hkrati razlog za posvet, je bila ta, da so merila vrednotenja v Evropi zelo različna, kot so tudi okoliščine, v katerih se pravna znanost razvija. V državah, kot sta Nemčija in Švica, je virov (javnih in zasebnih), ki finančno podpirajo pravno znanost, veliko. V večini držav, mednje sodi tudi Slovenija, pa so ti viri zelo omejeni in raziskovalci so vse bolj prisiljeni iskati denar v konkurenčni tekmi na evropskih razpisih. Pri tem postane ključno vprašanje, katero delo je sploh znanstveno in kako ovrednotiti, katero je dobro, boljše in vrhunsko. Od teh ocen niso odvisni le projekti, temveč tudi zaposlovanje, napredovanje in ohranitev službe posameznikov, v nekaterih primerih tudi obstoj institucij. Od teh ocen je odvisno, kaj pravniki na fakultetah raziskujemo in pišemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Ključ je v osebnostih

dr. Janja Hojnik, 26.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 3-4/2017Brexit brez sporazuma z Britanijo je boljši od brexita na osnovi slabega sporazuma. To je le eden od poudarkov govora 17. januarja 2017, v katerem je britanska predsednica vlade Theresa May razglasila začetek dveletnih pogajanj za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Pri tem se najbrž ne zaveda povsem, kaj bi to pomenilo. Po poteku navedenega roka bi Združeno kraljestvo prenehalo biti država članica EU in pravo EU za to državo z vidika preostalih članic ne bi več veljalo, s tem pa tudi ne pravice za njihove državljane in podjetja v EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Notranji trg - la carte - imperializem po evropsko

Janja Hojnik, 1.12.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Janja Hojnik, Pravna praksa, 47/2016Obtožbe, da Združeno kraljestvo zagovarja EU ? la carte, so se pojavile vrsto let pred referendumom o brexitu. V tem prispevku želim poudariti, da Združeno kraljestvo v tem pogledu ni osamljen primer. Osredotočam se predvsem na področje notranjega trga, za katerega vse države članice, vključno z Združenim kraljestvom, zatrjujejo, da je za njih izrednega pomena, a k njemu vseeno pristopajo kot k meniju v kakšni restavraciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Običajna evropska plača

dr. Janja Hojnik, 14.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 39-40/2016V tokratnem prispevku želim izpostaviti težave v ozadju direktive o napotenih delavcih, ki si jo Evropska komisija prizadeva posodobiti, a temu nasprotujejo številne države članice. Tematiko izpostavljam, ker se evropska javnost premalo zaveda daljnosežnih negativnih posledic za evropsko družbo v primeru, da bi obveljale zahteve držav članic, ki predlogu nasprotujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Bo EU Kitajski priznala status tržnega gospodarstva?

dr. Janja Hojnik, 25.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 33/2016Institucije EU in države članice čaka težavna jesen, saj se bodo morale odločiti o tem, ali bodo Kitajski odobrile status tržnega gospodarstva ali ne, pri čemer nobena od obeh možnosti ni brez resnih negativnih posledic za EU. Razlika med tržnimi in netržnimi gospodarstvi, ki se uporablja v mednarodni trgovini, je pomembna zlasti na področju antidumpinških dajatev, kjer posebna določba Sporazuma STO (GATT) omogoča, da se za države, ki ne izpolnjujejo meril za tržno gospodarstvo, upošteva posebna metodologija za obračun običajne cene. V netržnih gospodarstvih namreč velja, da cene na domačem trgu zaradi vladnih posegov niso zanesljive za določitev običajne cene na trgu, glede na katerega se presoja antidumpinška dajatev. Običajna posledica tega je, da so antidumpinške dajatve na blago iz netržnih gospodarstev višje od dajatev na blago iz tržnih gospodarstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Študentski funkcionarji - Supra État?

dr. Janja Hojnik, 23.6.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 25-26/2016Zadnja dva tedna je mojo pozornost pritegnil predlog spremembe Zakona o skupnostih študentov (ZSkuŠ), ki je bil v Državni zbor RS poslan na pobudo študentov, združenih v Študentsko društvo Iskra. Ustanovni cilj tega društva je bil reformirati Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS), stanovsko organizacijo vseh študentk in študentov, v smeri večje transparentnosti in odgovornosti študentskih funkcionarjev za poslovanje in upravljanje s sredstvi. Na študentskem referendumu pred dvema letoma in pol je sicer kar 95 odstotkov od 6000 udeležencev menilo, da je potrebna korenita reforma delovanja ŠOS, a do tega zgolj na osnovi notranjih instrumentov ŠOS do danes ni prišlo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Na kavo v Rovinj

dr. Janja Hojnik, 12.5.2016

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 19/2016Na Hrvaškem, pa tudi v Sloveniji, je odmeval račun za 72 kun (9,50 evra), ki so ga v lokalu Roxy v Rovinju izstavili turistoma, ki sta potem račun za nenavadno drago kavo objavila na spletu. Lastnik lokala je pojasnil, da "vsi vedo", da ima ločena cenika za hrvaške in tuje goste. Take situacije so sicer znana stvar iz držav, kakršni sta denimo Tunizija in Vietnam, manj pa v EU. Glavno vprašanje pri tem je, do kod v zasebni sferi seže prepoved diskriminacije - iz različnih razlogov, ne le državljanstva, ampak tudi starosti, vere, spolne usmerjenosti itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Pravo in evropska industrijska renesansa

dr. Janja Hojnik, 5.5.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 18/2016Minula gospodarska kriza je razvite države opozorila na slabosti prevelikega zanašanja na finančne storitve in vse širše je uveljavljeno stališče, da mora Evropa vnovič spodbuditi proizvodnjo. Z načrtovano industrijsko renesanso naj bi v Evropo vrnili delovna mesta in gospodarsko rast. A to je mogoče zgolj, če bo industrija postavljena na drugačnih temeljih kot tista v preteklem tisočletju. Ekonomisti tako trdijo, da bo lahko EU na proizvodnem področju konkurenčna državam z nizkimi cenami dela le, če bo povečala dodano vrednost proizvodov, pri čemer kot osrednjo metodo za to vidijo v servitizaciji. Gre za poslovni megatrend zadnjih let, ki je primerljiv z globalizacijo in zajema različne poslovne modele dodajanja storitev k proizvodom, s čimer se poveča vrednost slednjega za potrošnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Ustavna pravica do gotovine

dr. Janja Hojnik, 24.3.2016

Človekove pravice

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 12-13/2016Kljub hitri digitalizaciji vseh področij našega delovanja je, upoštevajoč število transakcij, gotovinsko plačevanje v evrskem območju še zmeraj prevladujoče - če upoštevamo dejansko vrednost teh transakcij, pa so digitalne transakcije že zasenčile bankovce in kovance. Upoštevajoč skokovit porast bankomatov in bančnih kartic v zadnjem desetletju, je bilo na zadnjem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma slišati, da bo zaradi novih finančnih instrumentov, vključno z virtualnimi valutami, kakršna je bitcoin, pa tudi zaradi drugih digitalnih tehnologij, ki omogočajo plačilo brez gotovine, gotovina v desetih letih zgolj še stvar zgodovine. Nekateri bančniki pravijo, da je gotovina zelo neučinkovita in jo je zato treba iztrebiti, pri družbi PayPal pa poudarjajo naraščajočo digitalizacijo denarja, ki bo "neizogibno" pripeljala do ukinitve gotovinskega poslovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Od Grexita do Brexita

dr. Janja Hojnik, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 6/2016Kot da grožnje z razpadom EU ob evrski in begunski krizi, iz katerih se EU ni še niti približno izkopala, ne bi bile dovolj, je svoj lonček pristavila še Velika Britanija. V tem primeru ne gre za grožnje po prisilni izključitvi države članice EU, ki smo jim bili priča v grškem primeru (tako v povezavi z evrom kot tudi s schengnom), temveč za povsem nasprotno situacijo, ko država članica zahteva ohlapnejšo povezavo s preostalimi državami članicami od dosedanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Reforma sodnega sistema EU - reševanje kvalitativnih težav s kvantitativnim pristopom?

Weingerl Petra, Hojnik Janja, 14.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 2/2016V zadnjih dveh letih se je Sodišče EU znašlo pod največjim medijskim in političnim udarom od njegove ustanovitve pred več kot 60 leti. Razlog ni povezan z morebitno kontroverzno sodno odločitvijo, temveč z njegovo reformo, ki jo je spremljal intenziven boj na samem Sodišču EU, pa tudi lobiranje na hodnikih drugih institucij. Pri tem so nekateri opozarjali, da bi bila lahko taka praksa sporna v luči načela institucionalnega ravnotežja v EU. Avtorici kljub temu ugotavljava, da je reforma - čeprav ni nujno idealna - poskus reševanja preobremenjenosti Splošnega sodišča ob upoštevanju želja držav članic, brez česar v "večdržavni" EU žal ne gre.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Roparske revije v znanosti

dr. Janja Hojnik, 17.12.2015

Pravoznanstvo, Višje in visoko šolstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 49-50/2015Po nekaterih podatkih raziskovalci z vsega sveta letno objavijo več kot 1,5 milijona novih znanstvenih člankov. Na podlagi teh člankov je ocenjena njihova uspešnost, ocena pa bo tem višja, čim bolj ugledna je revija, v kateri so članki objavljeni. Ugled revij se meri po tradiciji, deležu zavrnjenih člankov (tj. "kako težko je priti noter"), v zadnjem času pa vse bolj intenzivno po številu citatov, ki jih prejmejo avtorji člankov (faktor vpliva revije). Na tej oceni temeljijo zaposlitve raziskovalcev, njihova napredovanja, podeljevanje raziskovalnih projektov s strani institucij, kakršna je slovenska Agencija za raziskovanje (ARRS), ter ocena uspešnosti in vplivnosti univerz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

(Not) "Made in Israel"

dr. Janja Hojnik, 17.12.2015

Pravoznanstvo

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 49-50/2015V šestdnevni vojni leta 1967 je Izrael okupiral palestinska ozemlja na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, Gazo, večino Golanskega višavja ter do leta 1982 tudi Sinajski polotok. Izrael sicer trdi, da je Zahodni breg "sporno ozemlje" in da od leta 2005 več ne zaseda Gaze, a Mednarodno sodišče in Združeni narodi Izrael označujejo za okupacijsko silo, Varnostni svet Združenih narodov pa je Izrael že večkrat pozval k umiku sil z okupiranih območij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

O zimi, množici in dostojanstvu v realnih razmerah

dr. Janja Hojnik, 5.11.2015

Varstvo človekovih pravic

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 42-43/2015Nevladne in humanitarne organizacije so premierju Miru Cerarju pretekli teden poslale odprto pismo, v katerem ga opozarjajo, da razmere na nekaterih lokacijah, kjer so nastanili pribežnike, ne ustrezajo minimalnim standardom. Zato so napovedali vložitev urgentne tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(82)

Leto objave

2019(2) 2018(2) 2017(9) 2016(9)
2015(14) 2014(10) 2013(6) 2012(8)
2011(12) 2010(3) 2009(2) 2008(1)
2006(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov