O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 13 (od skupaj 13)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Varstvo dolžnika v nepremičninski izvršbi se krepi

Cvetka Horvat, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 32/2019Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L), ki je začel veljati 25. marca 2018, je na področju nepremičninske izvršbe na strani dolžnika na normativni ravni uvedel vrsto varoval, kot sta jih izoblikovali tako slovenska sodna praksa kot praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V Sloveniji je odmevala sodba Vaskrsić proti Sloveniji, št. 31371/12, ki jo je 25. aprila 2017 objavilo ESČP. Predvsem na podlagi tega primera je predlagatelj v predlogu ZIZ-L zapisal, da je eden od ciljev izvršilnega postopka v poplačilu upnika, ki ima na podlagi izvršilnega naslova pravico do poplačila. Hkrati je navedel, da mora biti izvršba učinkovita (sorazmernost stroškov in koristi), hitra in formalna, vendar mora vsebovati sorazmerne posege v dolžnikovo sfero (privilegiranost upnikovega položaja, vendar z upoštevanjem legitimnih interesov dolžnika in tretjih oseb).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Pristojnost sodišč v novem nepravdnem postopku

Cvetka Horvat, 23.5.2019

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 20/2019Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki je začel veljati 15. aprila letos, po dolgi veljavnosti razveljavlja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Zakon je bil sprejet, da se določijo procesna pravila, po katerih bodo lahko odločala sodišča v razmerjih, ki jih je na novo uredil Družinski zakonik (DZ) in so bila prenesena iz pristojnosti centrov za socialno delo (CSD) na sodišča. Zakon bo omogočil učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka - vodilnega načela družinskega prava. Položaj otrok naj bi se izboljšal s hitrejšim reševanjem zadev na družinskih področjih, zakon pa prinaša tudi enotno obravnavanje celotne družinske situacije pred istim sodiščem po pravilih enega sodnega (nepravdnega) postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Ali ZKolT prinaša manj množičnih oškodovanj?

Cvetka Horvat, 17.5.2018

Obligacije, Sodišča

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 19/2018Ob aktualnih vsakodnevnih temah škodljivih ravnanj avtomobilskih gigantov nasproti potrošnikom in ob novici, da je tudi Zveza potrošnikov Slovenije vložila skupinsko tožbo proti avtomobilskemu gigantu, kar se je že zgodilo v drugih državah po Evropi in ZDA, je 21. aprila 2018 začel veljati Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Odslej odlogi ne bodo več zavirali izvršilnih postopkov?

Cvetka Horvat, 25.9.2014

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 37/2014Z uveljavitvijo novele Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) s 30. julijem 2014 naj bi se glede na zapisana načela in cilje v predlogu zakona odmašil tudi zamašek, ki so ga z institutom odloga na predlog upnika imeli na voljo upniki v izvršilnih postopkih kot grožnjo za primer, če bi dolžnik med izvršilnim postopkom nehal izpolnjevati svoje obveznosti. Neizpolnjevanje obveznosti je namreč pomenilo nadaljevanje izvršilnega postopka z rubežem plače, denarnih prejemkov, prodajo nepremičnine, izselitvijo iz stanovanja itd. V ciljih zakona je navedeno, da se določba spreminja zaradi pospešitev postopkov. Nadaljnji razlog je tudi v razbremenitvi sodišč, kar se bo poznalo pri tem, da v izvršbah na premičnine, nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ter pri izpraznitvi in izročitvi nepremičnin o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, s katerim se dolžnik strinja oziroma se o predlogu v času, ki mu ga določi izvršitelj za odgovor na predlog, ne izjavi, ni treba izdajati posebnega sklepa o odlogu. Izvršitelj v spisu in v vpisniku označi čas odloga in izvršilna dejanja nadaljuje po preteku tega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Tveganja kupca pri nakupu na javni dražbi

Cvetka Horvat, 4.9.2014

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 34/2014V sedanjem času, zaznamovanem z nizko gospodarsko rastjo, finančno negotovostjo, veliko brezposelnostjo in splošnim trendom varčevanja, se je veliko ljudi, posebej mladih, ki nočejo več živeti na plečih staršev, prisiljenih vključiti v negotove procese, med drugim v nakup nepremičnin v postopkih, ki jih ne poznajo. Eden takih je nakup nepremičnin na javni dražbi. Pri tem taki "lovci na nizke cene" pogosto premalo poznajo pravila in rešitve ob morebitnih zapletih, ki se lahko zgodijo, pravno pomoč odvetnika pa si lahko privošči le malokdo. Pa povejmo nekaj o zapletih, do katerih lahko pride pri nakupu nepremičnine na javni dražbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Odslej več dela za gospodinjske pomočnice?

Cvetka Horvat, 12.6.2014

Delovna razmerja

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 23/2014Z 20. majem je začel veljati Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki pa se bo začel uporabljati devetdeseti dan po uveljavitvi, torej 18. avgusta 2014, razen v delu, ki se nanaša na osebno dopolnilno delo, ki se bo začel uporabljati s 1. januarjem 2015. Vlada je med razlogi za sprejetje zakona navedla, da je eden od ciljev uvesti administrativne poenostavitve ter odpraviti administrativne ovire in posledično zmanjšati obseg dela in zaposlovanja na črno. Ali ji je to uspelo tudi pri ureditvi osebnega dopolnilnega dela, pa sami presodite po preletu tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Nepristranskost sodnika

Cvetka Horvat, 29.5.2014

Sodišča

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 21/2014Vse bolj aktualna postajajo vprašanja, ali so sodniki neodvisni ter odločajo na podlagi ustave in zakonov1 ali pa padejo tudi pod vpliv drugih dejavnikov, ki odločilno vplivajo na presojo v zadevi tako, da so pristranski in bi morali predlagati svojo izločitev (t. i. odklonitveni razlogi - iudex suspectus). To kaže tudi dejstvo, da smo pred nedavnim vsi sodniki prejeli vabilo Komisije za preprečevanje korupcije, da izpolnimo spletni vprašalnik o moralno-etičnih dilemah, s katerimi se srečujemo v poklicnem in zasebnem življenju,2 in da je na voljo vse več izobraževanj o moralno-etičnih dilemah sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄17

Urejanje meje med postopkom delitve

Cvetka Horvat, 5.5.2011

Lastnina in druge stvarne pravice

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 17/2011Med nepravdnimi postopki pred okrajnimi sodišči najpogosteje srečamo postopek delitve solastnine ali skupnega premoženja (t. i. delitveni postopek). To je položaj, ko želijo solastniki oziroma skupni lastniki deliti svoje premoženje tako, da bo vsak od solastnikov postal izključni lastnik dela premoženja, med njimi pa ni sporazuma o delitvi. Pogosto srečamo situacijo, ko se v delitvenem postopku pojavi potreba, da se nepremičnine, ki so predmet delitve, glede na ocenjeno vrednost ne morejo deliti po parcelnih mejah, ampak je potrebna delitev posamezne parcele. V takem primeru je treba v postopek pritegniti izvedenca geodetske stroke, ki pa po navadi tudi opozori, da bo treba v postopku delno urediti mejo, kar zahteva Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN).
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄49-50

Res iudicata pri pridržalnih zadevah?

Cvetka Horvat, 16.12.2010

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 49-50/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄33-34

Dedovanje skupnega premoženja

Cvetka Horvat, 7.10.2004

Dedovanje

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 33-34/2004Skupno premoženje je tisto, ki sta ga zakonca ali izvenzakonska partnerja(*1) v času trajanja svojega partnerstva pridobivala ter nesebično ali včasih tudi sebično delila drug z drugim v času trajanja skupnosti. Kako se to premoženje razdeli oziroma kam se porazgubi, ko ugasne plamen življenja en...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄29

Pravica do rabe vode in delitev plačil

Cvetka Horvat, 9.9.2004

Varstvo okolja

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 29/2004Voda je naravna dobrina, ki jo za svoje preživetje potrebujemo vsi. Hkrati pa je to naravno bogastvo in za njeno izkoriščanje veljajo posebni pogoji, prav tako pa je jasno določen tudi mehanizem, kdo porablja sredstva, ki se pridobijo iz tega naslova. Pravica do izkoriščanja voda Že ustava v 7...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄22

Neprofitna najemna stanovanja, subvencioniranje in neprofitne najemnine

Cvetka Horvat, 8.7.2004

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Obligacije

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 22/2004Stanovanjski zakon (SZ-1; Ur. l. RS, št. 69/03), ki velja od 14. oktobra 2003, je prinesel novosti tudi na področju ureditve neprofitnih najemnih stanovanj, neprofitnih najemnin ter subvencioniranja najemnin. Glede neprofitnih najemnih stanovanjih je SZ-1 uredil prehod na nov sistem že z uveljavitvi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄14

Prisilna izterjava preživninskih obveznosti

Cvetka Horvat, 22.4.2004

Civilni sodni postopki

Cvetka Horvat, Pravna praksa, 14/2004V Sloveniji se vsako leto razpade več zakonov in se razide vse več parov. Tako je v letu 2002 razpadlo 2457 zakonskih zvez, od tega 60,3 odst. takšnih, kjer so živeli tudi vzdrževani družinski člani do 26. leta, nazoren pa je tudi podatek, da je bilo v navedenem letu 6528 priznanj očetovstva, od teg...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(13)

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2014(4) 2011(1)
2010(1) 2004(4)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov