O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 17
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 422)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Okolijski ali okoljski

dr. Nataša Hribar, 5.12.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2019Po dolgem času sem bila spet v položaju, ko sem se morala odločiti, ali je iz samostalnika okolje "ustrezneje" tvoriti pridevnik okolijski ali okoljski. Zdaj, ko to pišem, mi je računalniški program podčrtal drugo obliko, torej tisto brez vrinjenega i-ja. A ker se na priporočila računalniških programov ne gre zanašati, sem pokukala v naša največkrat uporabljana normativna priročnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Oziralni odvisniki

dr. Nataša Hribar, 28.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 46/2019Oziralni odvisniki so stavki, ki skupaj z glavnim oz. nadrednim stavkom tvorijo podredno stavčno zvezo, pomensko pa natančneje opredeljujejo izraženo (včasih pa tudi zakrito) odnosnico v nadrednem stavku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Kaj zastari in kaj zastara?

dr. Nataša Hribar, 21.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2019V tokratnem kotičku se bom lotila dveh glagolov, ki sta prav tako blizuzvočnici, to pomeni, da zvenita podobno, a imata različen pomen. To sta glagola zastarati in zastareti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Blizuzvočnice II.

dr. Nataša Hribar, 14.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2019V kotičku prejšnji teden nam je zmanjkalo prostora, zato temo nadaljujem v tokratnem, čeprav za obravnavo vseh blizuzvočnic, ki jih pozna slovenščina, tudi to nikakor ne bo dovolj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Blizuzvočnice

dr. Nataša Hribar, 7.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2019V prejšnjem kotičku smo se seznanili s pomensko razliko med pridevnikoma številen in številčen. Tudi tokrat se bomo lotili blizuzvočnic, tj. tistih besed, ki zvenijo podobno, a imajo različen pomen. Naj vas za začetek vprašam: katerega od podčrtanih glagolov bi izbrali v spodnjih povedih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Kaj je številno in kaj številčno

dr. Nataša Hribar, 24.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 40-41/2019Na radiu sem poslušala oddajo o teku, v kateri so ves čas govorili o številčni udeležbi in številčnih tekačih. Res nisem bila prepričana, ali je pridevnik številčen v tem kontekstu oz. pomenu uporabljen pravilno. Zadevi sem hotela priti do dna, svoje izsledke pa bom v današnjem kotičku delila z vami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Še o sklanjanju

dr. Nataša Hribar, 11.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38-39/2019Že dva kotička zapored sem namenila sklanjanju, pa naj bo tej temi posvečen tudi tokratni. Nekje sem zasledila vprašanje, kako se v slovenščini sklanjajo iz francoščine prevzete besede, kot zgled pa je bil naveden samostalnik sommelier. Ker gre tu za več kot zgolj sklanjanje tega samostalnika, je prav, da si ogledamo nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Nekatere posebnosti ženskih sklanjatev

dr. Nataša Hribar, 3.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2019Obljuba dela dolg, pravijo, pa naj svoj dolg poravnam že kar na začetku. Rešitve nalog iz prejšnjega kotička: Poklical sem mater. Govorila sem z materjo. Telefonirala sem materi. - Ima eno hčer / dve hčeri / tri hčere. Govorila sem z eno hčerjo / z dvema hčerama / s tremi hčerami. Telefonirala sem eni hčeri / dvema hčerama / trem hčeram.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

O dobrotnikih, svetnikih, vladarjih in še kom

dr. Nataša Hribar, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2019Ste kdaj pomislili, zakaj se nekdanja avstrijska vladarica imenuje Marija Terezija, znana dobrotnica in zdaj tudi svetnica pa je mati Tereza? To vprašanje se mi je porodilo, ko sem pregledovala neko besedilo, v katerem je bilo ime mati Tereza zapisano kot mati Terezija. Seveda mi ni dalo miru - morala sem preveriti, kako in kaj. A preden vam ponudim odgovor, si poglejmo, kako v slovenščino prevzemamo osebna imena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Zakaj je kimono moškega spola

dr. Nataša Hribar, 19.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34-35/2019Še danes se dobro spominjam, kako sem še kot dekletce nekega dne izjavila, da je radio prižgano, oče pa me je popravil, da se ne reče tako, da je pravilno "radio je prižgan". Tudi svoje zmedenosti ob njegovem popravku se še spominjam: kako je radio lahko prižgan, ko pa vendar rečemo, da je mesto veliko in nebo modro in ... Ko sta mi po tistem starša še nekajkrat popravila to napako, sem jima začela verjeti in se nekako prisilila, da sem pridevnik ob samostalniku radio uporabljala v moški obliki, čeprav mi je bilo še dolgo po tistem to strašno čudno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Zastonj ni vedno zaman, včasih pa je celo brezplačno

dr. Nataša Hribar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2019Tokrat sem za temo kotička izbrala dva prislova, ki ju nekateri - vsaj v vsakdanjem sporazumevanju - ne razlikujemo toliko, kot se dejansko razlikujeta; to sta prislova zastonj in zaman, dodajam pa jima še pomensko soroden prislov brezplačno. Da bo razlaga bolj konkretna, vam za začetek ponujam nekaj trditev, vi pa premislite, kakšna je pomenska razlika med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Usluge in storitve

dr. Nataša Hribar, 29.8.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2019Povsod okoli nas kar mrgoli oglasov, v katerih nam podjetja in posamezniki ponujajo različne storitve ali usluge. Kakšna pa je sploh razlika med tema dvema izrazoma? Oglejmo si nekaj naključnih primerov in razmislimo, ali so pisci spodnjih zgledov ta dva samostalnika uporabili v ustreznih kontekstih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

O veliki večini

dr. Nataša Hribar, 22.8.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 30-31/2019Poletni oddih je za nami in Pravna praksa že potuje s polno paro po svojih ustaljenih tirnicah. Danes se bomo ukvarjali z zvezo velika večina, ki jo v rabi zasledimo zelo pogosto, tudi v pravnem jeziku. Tega bomo vzeli za izhodišče in si ogledali dva besedilna zgleda, nato pa se bomo vprašali, ali je zveza velika večina slogovno res manj ustrezna, kot trdijo nekateri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Popotniško pred počitnicami

dr. Nataša Hribar, 18.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2019Najbrž ste se mnogi že odpravili na zaslužen poletni dopust. Tudi Pravna praksa počasi odhaja, zato vas v zadnjem predpočitniškem kotičku ne bom preveč obremenjevala z zahtevnimi slovničnimi ali pravopisnimi zagatami. Naj bo tale nekoliko bolj sproščen. Izbrala sem nekaj bolj ali manj eksotičnih krajev z vsega sveta, ki nam, kadar jih uporabljamo v slovenskem jeziku, lahko povzročijo tudi kakšen siv las.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

So predlog zavrnili kot nepotreben ali kot nepotrebnega?

dr. Nataša Hribar, 11.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2019V uredništvo Pravne prakse je prispelo jezikovno vprašanje naše bralke. Takole pravi:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Sklanjanje prevzetih imen - težji primeri

dr. Nataša Hribar, 4.7.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2019Tema današnjega kotička je eno tistih vprašanj, ob katerem študenti kar zavijajo z očmi. Tudi sama sem, dokler sem bila v vlogi študentke, ko pa sem enkrat stala pred študenti in jim morala razložiti, kako in zakaj se kaj sklanja, nisem več zavijala z očmi, ampak sem se prav pošteno potila. A ko moraš neko snov nekomu razložiti, si ji prisiljen priti do dna, in odtlej ob sklanjanju prevzetih besed ne zavijam več z očmi, pa tudi potiti sem se že nehala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Polstavki in vejica

dr. Nataša Hribar, 20.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2019Preden se lotimo razlage vejice pri stavčnih zgradbah, ki vsebujejo polstavke, vam dolgujem rešitev domače naloge iz prejšnjega kotička. Spraševala sem vas, zakaj sta v spodnjem besedilu označeni vejici obvezni:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Še o vejici

dr. Nataša Hribar, 13.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2019V minulem kotičku smo ponovili pravopisno-skladenjska pravila za pravilno postavljanje vejic. Spomnili smo se, da so skladenjsko neenakovredni stavki vedno ločeni z vejico, pri prirednih, torej skladenjsko enakovrednih, pa se je treba naučiti nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Vejica

dr. Nataša Hribar, 6.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 21-22/2019Že veliko vode je preteklo, odkar smo nazadnje pisali o pravilih za postavljanje vejice v povedih. Mislim, da je skrajni čas, da se spet lotimo te kar malce osovražene teme, čeprav sama vztrajam pri tem, da vejica v slovenščini sploh ni težka, če se le malce poglobiš v strukturo povedi in se naučiš nekaj osnovnih pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Krajšave - kako jih beremo in kako jih sklanjamo

dr. Nataša Hribar, 23.5.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20/2019Pred tednom dni smo se v kotičku dotaknili kratic, okrajšav in simbolov ter predvsem problematike neusklajenosti med pravopisnimi pravili in zakonskimi določili pri uradnih poimenovanjih gospodarskih družb, tj. vprašanjem (ne)stičnosti pri okrajšavah, kot so s. p., d. o. o., d. d. in morda še katere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Okrajšave - kaj je novega?

dr. Nataša Hribar, 16.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2019Nedolgo tega sem naletela na zanimivo temo, povezano s pripravo novih pravopisnih pravil. Govor je bil o okrajšavah in stičnosti njihovih sestavin. Se morda spomnite, kako besede krajšamo ter kdaj so krajšavne pike levostične in kdaj nestične?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Žal ne utegnem - ne bo mi uspelo

dr. Nataša Hribar, 9.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 17-18/2019Prvi popraznični kotiček namenjam glagoloma utegniti in uspeti. Izzvala me je študentka z vprašanjem, kako naj uporablja glagol utegniti. Opazila ga je namreč v vlogah, za katere je v svojem maternem jeziku težko poiskala glagolske ustreznice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Majhne besede - velika pravila

dr. Nataša Hribar, 18.4.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16/2019 • Bil sem obveščen, da bi naj premestili kriminalista NPU, ki sta pretekli mesec v stavbi MOM preiskovala koruptivna dejanja v zvezi z radarji. Razlog za premestitev bi naj bilo njuno neprimerno obnašanje pri preiskavi na naši občini, o čemer bi naj njihove nadrejene opozorili neznanci v
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Kaj z milijoni evrov?

dr. Nataša Hribar, 11.4.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 15/2019Ko beseda nanese na milijone evrov, si marsikdo v glavi nariše luksuzno jahto, vilo z bazenom, potovanje okoli sveta ali kaj podobnega, nekateri pa samo skromno vprašajo, ali je beseda milijon v taki besedni zvezi samostalnik ali števnik. Odgovor na to vprašanje pa nikakor ni skromen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Glagoli

dr. Nataša Hribar, 4.4.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 14/2019Govorim narečje, v katerem besede zelo pogosto izgovarjamo z drugačnim naglasom, kot so naglašene v knjižnem jeziku. Ne le mesto naglasa, zelo pogosto sta drugačni tudi ožina in širina oz. dolžina in kračina naglašenega samoglasnika. Kljub temu v knjižnem jeziku z naglaševanjem načeloma nimam težav,
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 17 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(422)

Leto objave

2019(35) 2018(37) 2017(37) 2016(37)
2015(37) 2014(41) 2013(41) 2012(42)
2011(42) 2010(42) 2009(24) 2008(7)

Področja

7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov