O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 17
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 409)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Popotniško pred počitnicami

dr. Nataša Hribar, 18.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2019Najbrž ste se mnogi že odpravili na zaslužen poletni dopust. Tudi Pravna praksa počasi odhaja, zato vas v zadnjem predpočitniškem kotičku ne bom preveč obremenjevala z zahtevnimi slovničnimi ali pravopisnimi zagatami. Naj bo tale nekoliko bolj sproščen. Izbrala sem nekaj bolj ali manj eksotičnih krajev z vsega sveta, ki nam, kadar jih uporabljamo v slovenskem jeziku, lahko povzročijo tudi kakšen siv las.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

So predlog zavrnili kot nepotreben ali kot nepotrebnega?

dr. Nataša Hribar, 11.7.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2019V uredništvo Pravne prakse je prispelo jezikovno vprašanje naše bralke. Takole pravi:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Sklanjanje prevzetih imen - težji primeri

dr. Nataša Hribar, 4.7.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2019Tema današnjega kotička je eno tistih vprašanj, ob katerem študenti kar zavijajo z očmi. Tudi sama sem, dokler sem bila v vlogi študentke, ko pa sem enkrat stala pred študenti in jim morala razložiti, kako in zakaj se kaj sklanja, nisem več zavijala z očmi, ampak sem se prav pošteno potila. A ko moraš neko snov nekomu razložiti, si ji prisiljen priti do dna, in odtlej ob sklanjanju prevzetih besed ne zavijam več z očmi, pa tudi potiti sem se že nehala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Polstavki in vejica

dr. Nataša Hribar, 20.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2019Preden se lotimo razlage vejice pri stavčnih zgradbah, ki vsebujejo polstavke, vam dolgujem rešitev domače naloge iz prejšnjega kotička. Spraševala sem vas, zakaj sta v spodnjem besedilu označeni vejici obvezni:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Še o vejici

dr. Nataša Hribar, 13.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2019V minulem kotičku smo ponovili pravopisno-skladenjska pravila za pravilno postavljanje vejic. Spomnili smo se, da so skladenjsko neenakovredni stavki vedno ločeni z vejico, pri prirednih, torej skladenjsko enakovrednih, pa se je treba naučiti nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Vejica

dr. Nataša Hribar, 6.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 21-22/2019Že veliko vode je preteklo, odkar smo nazadnje pisali o pravilih za postavljanje vejice v povedih. Mislim, da je skrajni čas, da se spet lotimo te kar malce osovražene teme, čeprav sama vztrajam pri tem, da vejica v slovenščini sploh ni težka, če se le malce poglobiš v strukturo povedi in se naučiš nekaj osnovnih pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Krajšave - kako jih beremo in kako jih sklanjamo

dr. Nataša Hribar, 23.5.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20/2019Pred tednom dni smo se v kotičku dotaknili kratic, okrajšav in simbolov ter predvsem problematike neusklajenosti med pravopisnimi pravili in zakonskimi določili pri uradnih poimenovanjih gospodarskih družb, tj. vprašanjem (ne)stičnosti pri okrajšavah, kot so s. p., d. o. o., d. d. in morda še katere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Okrajšave - kaj je novega?

dr. Nataša Hribar, 16.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2019Nedolgo tega sem naletela na zanimivo temo, povezano s pripravo novih pravopisnih pravil. Govor je bil o okrajšavah in stičnosti njihovih sestavin. Se morda spomnite, kako besede krajšamo ter kdaj so krajšavne pike levostične in kdaj nestične?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Žal ne utegnem - ne bo mi uspelo

dr. Nataša Hribar, 9.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 17-18/2019Prvi popraznični kotiček namenjam glagoloma utegniti in uspeti. Izzvala me je študentka z vprašanjem, kako naj uporablja glagol utegniti. Opazila ga je namreč v vlogah, za katere je v svojem maternem jeziku težko poiskala glagolske ustreznice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Majhne besede - velika pravila

dr. Nataša Hribar, 18.4.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 16/2019 • Bil sem obveščen, da bi naj premestili kriminalista NPU, ki sta pretekli mesec v stavbi MOM preiskovala koruptivna dejanja v zvezi z radarji. Razlog za premestitev bi naj bilo njuno neprimerno obnašanje pri preiskavi na naši občini, o čemer bi naj njihove nadrejene opozorili neznanci v
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Kaj z milijoni evrov?

dr. Nataša Hribar, 11.4.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 15/2019Ko beseda nanese na milijone evrov, si marsikdo v glavi nariše luksuzno jahto, vilo z bazenom, potovanje okoli sveta ali kaj podobnega, nekateri pa samo skromno vprašajo, ali je beseda milijon v taki besedni zvezi samostalnik ali števnik. Odgovor na to vprašanje pa nikakor ni skromen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Glagoli

dr. Nataša Hribar, 4.4.2019

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 14/2019Govorim narečje, v katerem besede zelo pogosto izgovarjamo z drugačnim naglasom, kot so naglašene v knjižnem jeziku. Ne le mesto naglasa, zelo pogosto sta drugačni tudi ožina in širina oz. dolžina in kračina naglašenega samoglasnika. Kljub temu v knjižnem jeziku z naglaševanjem načeloma nimam težav,
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Tri pike

dr. Nataša Hribar, 28.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 13/2019"Zmeraj sem si želel, da bi ..." je začel svojo pripoved. Česa si je želel, ne vem, se mi je pa pogled ustavil ob tropičju, ki mu sledi narekovaj, temu pa spremni stavek kot spremljevalec dobesednega navedka. Ali moramo med tropičjem in končnim narekovajem pisati še vejico ali ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Razen in poleg

dr. Nataša Hribar, 21.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 12/2019Današnji kotiček bo namenjen besedama razen in poleg. Namenoma sem ju označila kot "besedi", saj sta besednovrstno - kot bomo videli v nadaljevanju - lahko marsikaj, zato ju je brez konteksta težko opredeliti. A preden se lotimo teorije, se malce preizkusimo v praksi. V vseh spodnjih primerih boste opazili zvezo razen tega. Je v vseh primerih uporabljena pravilno? Če menite, da je uporabljena nepravilno - znate svoje stališče tudi utemeljiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Zemljepisna imena na -ska/-ška

dr. Nataša Hribar, 14.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 11/2019Med nekaj prijatelji in znanci se je ta teden na družbenem omrežju razvnela debata o tem, ali knjižno pravilno pridemo iz Koroške ali s Koroške ali morda celo s Koroškega. Začelo se je z lektorskim popravkom v besedilu nekoga izmed sodelujočih v tej razpravi; lektor je namreč obliko s Koroške popravil v iz Koroške in s tem razburil avtorja/-ico, ki - seveda - prihaja iz ravno te slovenske pokrajine (tako kot večina preostalih sodelujočih).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Deležniki in deležja

dr. Nataša Hribar, 7.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 9-10/2019Tokratni kotiček bom začela z nalogo. Katero obliko deležja oz. deležnika na -č bi izbrali v spodnjih povedih in zakaj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Imena inštitucij in (samo)upravnih enot - z veliko ali z malo začetnico?

dr. Nataša Hribar, 21.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 8/2019Na elektronski naslov se mi je oglasila nekdanja sošolka, s katero praktično nimava stikov, a očitno prebira moje jezikovne kotičke. Name se je namreč obrnila z vprašanjem, ki zagotovo ne muči le nje, čeprav ji - kot sem razumela iz njenega sporočila - osnovna pravopisna pravila niso tuja, ampak marsikdaj v dilemo postavi tudi mene. Gre za uporabo velike oz. male začetnice pri stvarnih imenih. Takole nekako se je glasilo njeno vprašanje (vsa imena so seveda spremenjena in/ali prirejena): Na lokalnih volitvah smo nastopili pod imenom Lista za napredek občine Sežana. Ko smo v lokalnem glasilu objavili prispevek, smo ga naslovili Za napredek občine Sežana. V obeh primerih je bilo mišljeno območje, enota lokalne samouprave, in ne inštitucija. Ali bi morali besedo "občina" pisati z veliko začetnico?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Predložne in prislovne zveze - skupaj ali narazen?

dr. Nataša Hribar, 14.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7/2019Tokratni kotiček začenjam z nekaj primeri, ki sem jih nabrala v medijih in drugih javnih objavah. Opazujte prislove ter prislovne in predložne zveze v njih ter razmislite, kateri so zapisani v skladi s trenutno veljavnimi pravopisnimi pravili in kateri ta pravila kršijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Rodilnik

dr. Nataša Hribar, 7.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 5-6/2019Čeprav sem že tolikokrat pisala o rodilniku, bom tokratni kotiček spet namenila tej temi. Rodilnik se Slovencem največkrat izmuzne ob zanikanju glagola; takrat namreč velja pravilo, da moramo tožilniški predmet iz trdilne povedi zamenjati s predmetom v rodilniku, npr. Na zatožno klop so poklicali prvo obtoženko. - Na zatožno klop niso poklicali prve obtoženke. To pravilo ne velja samo za samostalnike in samostalniške zveze, ampak tudi za zaimke, npr. Poklicali so jo na zatožno klop. - Niso je poklicali na zatožno klop.; To sem že slišala. - Tega še nisem slišala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

O pridevnikih

dr. Nataša Hribar, 24.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 4/2019"Bel, črn, rdeč, lev, desen." Ta zanimivi primer iz oglasnega sporočila bom izrabila za pripravo novega kotička, tokrat na temo pridevnikov. Zanimalo nas bo, kdaj v slovenščini uporabljamo nedoločno in kdaj določno obliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Saudova ali Savdova ali Savdska Arabija?

dr. Nataša Hribar, 17.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3/2019Te dni sem se ukvarjala z besedilom na temo geografije Azije. V njem sem naletela na kar nekaj gradiva, o katerem bi lahko pisala v kotičkih, odločila pa sem se za obravnavo vprašanja o poimenovanju države na Bližnjem vzhodu, ki sem ga postavila tudi v naslov tega prispevka. Pa naj vas najprej vprašam: za katero od v naslovu navedenih poimenovanj menite, da je pravilno/ustrezno/uradno sprejeto?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pismo dobremu možu

dr. Nataša Hribar, 10.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1-2/2019Pa smo spet leto dni starejši! Prazniki so mimo, dnevi veseljačenja tudi, novo leto prinaša nove izzive. A da ne bomo kar takoj začeli na polno, v tokratnem kotičku razmišljam o jeziku bolj na splošno. Po družbenih omrežjih je v predprazničnih dneh krožila šala na temo jezika: decembrski dobri mož (kateri koli že) se je letos odločil, da bo v darilni papir zavil slovarje oz. pravopis, potem ko je videl, kakšne statuse objavljajo ljudje na svojih profilih. Le koga je imel v mislih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Predpraznični kotiček

dr. Nataša Hribar, 20.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2018Zadnji kotiček pred prazniki bo - prazničen. Trije dobri možje, ki nas obiščejo v zadnjem mesecu leta, so - naj bodo resnična ali domišljijska - bitja. Imena bitij po Slovenskem pravopisu pišemo z veliko začetnico, zato jo imata tudi Miklavž in Božiček - veliko začetnico namreč, poimenovanje Dedek Mraz, ki je sestavljeno iz dveh besed, pa že spada med posebnosti. To ime je sestavljeno iz občnoimenske sestavine dedek in lastnega imena Mraz. Slednjega seveda pišemo z veliko začetnico, občno sestavino pa v takih primerih načeloma z malo (npr. lisica Zvitorepka, maček Muri, sovica Oka). A pri nekaterih, zlasti mitologiziranih imenih se z veliko začetnico (lahko) piše tudi občnoimenska sestavina, bodisi zato, ker se je tak zapis že uveljavil, bodisi ker se kot lastno ime pojmuje besedna zveza kot celota. V pravopisu bomo med zgledi te vrste našli: lepa/Lepa Vida, kralj/Kralj Matjaž, podobno tudi kraljevič/Kraljevič Marko, zeleni/Zeleni Jurij. Tudi babica Zima je domišljijsko poimenovanje te vrste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

K Gregorju ali h Gregorju?

dr. Nataša Hribar, 13.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2018Družbena omrežja so postala kar zanimiv vir jezikovnih dilem in vprašanj. Tokrat posredno odgovarjam na vprašanje, kateri predlog uporabiti, kadar v jeziku obstajajo (glasovne) predložne variante in od česa je to odvisno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ločila pri nagovorih in pozdravih

dr. Nataša Hribar, 6.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2018Minuli kotiček sem namenila vprašanju stilistike pozdravov, tokrat pa se bomo dotaknili še ene prav tako vroče teme: kako postavljati ločila pri nagovorih in pozdravih. Ko sem namreč pred tednom dni iskala odgovor na vprašanje, obravnavano v kotičku, sem naletela na precej dilem uporabnikov, povezanih ravno z dvomi, kako in katera ločila uporabiti ob nagovorih in zaključnih mislih in pozdravih.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 17 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(409)

Leto objave

2019(22) 2018(37) 2017(37) 2016(37)
2015(37) 2014(41) 2013(41) 2012(42)
2011(42) 2010(42) 2009(24) 2008(7)

Področja

7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov