O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 16
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 395)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Zemljepisna imena na -ska/-ška

dr. Nataša Hribar, 14.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 11/2019Med nekaj prijatelji in znanci se je ta teden na družbenem omrežju razvnela debata o tem, ali knjižno pravilno pridemo iz Koroške ali s Koroške ali morda celo s Koroškega. Začelo se je z lektorskim popravkom v besedilu nekoga izmed sodelujočih v tej razpravi; lektor je namreč obliko s Koroške popravil v iz Koroške in s tem razburil avtorja/-ico, ki - seveda - prihaja iz ravno te slovenske pokrajine (tako kot večina preostalih sodelujočih).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Deležniki in deležja

dr. Nataša Hribar, 7.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 9-10/2019Tokratni kotiček bom začela z nalogo. Katero obliko deležja oz. deležnika na -č bi izbrali v spodnjih povedih in zakaj?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Imena inštitucij in (samo)upravnih enot - z veliko ali z malo začetnico?

dr. Nataša Hribar, 21.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 8/2019Na elektronski naslov se mi je oglasila nekdanja sošolka, s katero praktično nimava stikov, a očitno prebira moje jezikovne kotičke. Name se je namreč obrnila z vprašanjem, ki zagotovo ne muči le nje, čeprav ji - kot sem razumela iz njenega sporočila - osnovna pravopisna pravila niso tuja, ampak marsikdaj v dilemo postavi tudi mene. Gre za uporabo velike oz. male začetnice pri stvarnih imenih. Takole nekako se je glasilo njeno vprašanje (vsa imena so seveda spremenjena in/ali prirejena): Na lokalnih volitvah smo nastopili pod imenom Lista za napredek občine Sežana. Ko smo v lokalnem glasilu objavili prispevek, smo ga naslovili Za napredek občine Sežana. V obeh primerih je bilo mišljeno območje, enota lokalne samouprave, in ne inštitucija. Ali bi morali besedo "občina" pisati z veliko začetnico?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Predložne in prislovne zveze - skupaj ali narazen?

dr. Nataša Hribar, 14.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 7/2019Tokratni kotiček začenjam z nekaj primeri, ki sem jih nabrala v medijih in drugih javnih objavah. Opazujte prislove ter prislovne in predložne zveze v njih ter razmislite, kateri so zapisani v skladi s trenutno veljavnimi pravopisnimi pravili in kateri ta pravila kršijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Rodilnik

dr. Nataša Hribar, 7.2.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 5-6/2019Čeprav sem že tolikokrat pisala o rodilniku, bom tokratni kotiček spet namenila tej temi. Rodilnik se Slovencem največkrat izmuzne ob zanikanju glagola; takrat namreč velja pravilo, da moramo tožilniški predmet iz trdilne povedi zamenjati s predmetom v rodilniku, npr. Na zatožno klop so poklicali prvo obtoženko. - Na zatožno klop niso poklicali prve obtoženke. To pravilo ne velja samo za samostalnike in samostalniške zveze, ampak tudi za zaimke, npr. Poklicali so jo na zatožno klop. - Niso je poklicali na zatožno klop.; To sem že slišala. - Tega še nisem slišala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

O pridevnikih

dr. Nataša Hribar, 24.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 4/2019"Bel, črn, rdeč, lev, desen." Ta zanimivi primer iz oglasnega sporočila bom izrabila za pripravo novega kotička, tokrat na temo pridevnikov. Zanimalo nas bo, kdaj v slovenščini uporabljamo nedoločno in kdaj določno obliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Saudova ali Savdova ali Savdska Arabija?

dr. Nataša Hribar, 17.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3/2019Te dni sem se ukvarjala z besedilom na temo geografije Azije. V njem sem naletela na kar nekaj gradiva, o katerem bi lahko pisala v kotičkih, odločila pa sem se za obravnavo vprašanja o poimenovanju države na Bližnjem vzhodu, ki sem ga postavila tudi v naslov tega prispevka. Pa naj vas najprej vprašam: za katero od v naslovu navedenih poimenovanj menite, da je pravilno/ustrezno/uradno sprejeto?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pismo dobremu možu

dr. Nataša Hribar, 10.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 1-2/2019Pa smo spet leto dni starejši! Prazniki so mimo, dnevi veseljačenja tudi, novo leto prinaša nove izzive. A da ne bomo kar takoj začeli na polno, v tokratnem kotičku razmišljam o jeziku bolj na splošno. Po družbenih omrežjih je v predprazničnih dneh krožila šala na temo jezika: decembrski dobri mož (kateri koli že) se je letos odločil, da bo v darilni papir zavil slovarje oz. pravopis, potem ko je videl, kakšne statuse objavljajo ljudje na svojih profilih. Le koga je imel v mislih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Predpraznični kotiček

dr. Nataša Hribar, 20.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2018Zadnji kotiček pred prazniki bo - prazničen. Trije dobri možje, ki nas obiščejo v zadnjem mesecu leta, so - naj bodo resnična ali domišljijska - bitja. Imena bitij po Slovenskem pravopisu pišemo z veliko začetnico, zato jo imata tudi Miklavž in Božiček - veliko začetnico namreč, poimenovanje Dedek Mraz, ki je sestavljeno iz dveh besed, pa že spada med posebnosti. To ime je sestavljeno iz občnoimenske sestavine dedek in lastnega imena Mraz. Slednjega seveda pišemo z veliko začetnico, občno sestavino pa v takih primerih načeloma z malo (npr. lisica Zvitorepka, maček Muri, sovica Oka). A pri nekaterih, zlasti mitologiziranih imenih se z veliko začetnico (lahko) piše tudi občnoimenska sestavina, bodisi zato, ker se je tak zapis že uveljavil, bodisi ker se kot lastno ime pojmuje besedna zveza kot celota. V pravopisu bomo med zgledi te vrste našli: lepa/Lepa Vida, kralj/Kralj Matjaž, podobno tudi kraljevič/Kraljevič Marko, zeleni/Zeleni Jurij. Tudi babica Zima je domišljijsko poimenovanje te vrste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

K Gregorju ali h Gregorju?

dr. Nataša Hribar, 13.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2018Družbena omrežja so postala kar zanimiv vir jezikovnih dilem in vprašanj. Tokrat posredno odgovarjam na vprašanje, kateri predlog uporabiti, kadar v jeziku obstajajo (glasovne) predložne variante in od česa je to odvisno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Ločila pri nagovorih in pozdravih

dr. Nataša Hribar, 6.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2018Minuli kotiček sem namenila vprašanju stilistike pozdravov, tokrat pa se bomo dotaknili še ene prav tako vroče teme: kako postavljati ločila pri nagovorih in pozdravih. Ko sem namreč pred tednom dni iskala odgovor na vprašanje, obravnavano v kotičku, sem naletela na precej dilem uporabnikov, povezanih ravno z dvomi, kako in katera ločila uporabiti ob nagovorih in zaključnih mislih in pozdravih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Lepo pozdravljeni

dr. Nataša Hribar, 22.11.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2018Včasih te kakšno jezikovno vprašanje res preseneti. Mene je pred kakšnima dvema tednoma tole: ali je res narobe (ali pa vsaj slogovno manj ustrezno) reči lepo pozdravljeni? Menda naj bi bilo bolje samo pozdravljeni. Tudi lep pozdrav naj bi bilo bolje zamenjati s samo pozdrav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Povsem in popolnoma

dr. Nataša Hribar, 15.11.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2018Tudi zamisel za tokratni kotiček sem našla na družbenem omrežju. Uporabnik je spraševal, zakaj mu je lektor prislov povsem prečrtal in ga zamenjal s prislovom popolnoma. Oglejmo si zgled: se vam zdi prislov popolnoma v povedi Vaš pristop k delu je povsem/popolnoma napačen ustreznejši/pravilnejši od prislova povsem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Umešana jajca in kakavov prah

dr. Nataša Hribar, 8.11.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 43/2018Na znanem družbenem omrežju sem pred kratkim zasledila dve zanimivi vprašanji: (1) ali so jajca umešana ali vmešana in (2) ali testu dodajamo nekaj dekagramov kakavovega praha ali prahu. Ker se bo kaj podobnega morda vprašal tudi kateri izmed naših bralcev, današnji kotiček namenjam receptom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Predlogi

dr. Nataša Hribar, 25.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 41-42/2018Ko sem pisala kotiček, ki je v Pravni praksi izšel v prejšnji številki, sem na spletu med drugimi naletela tudi na tale primer: Ne morete spraviti otroka iz računalnika? Na nekem spletnem forumu se je nekdo obregnil ob oglasno sporočilo, namenjeno staršem, katerih otroci preveč časa preživijo za računalnikom. Ker sem se v zadnjem kotičku lotila tudi predlogov, sem si rekla: pa napišimo še enega na to temo, tako ali tako v rabi vedno znova in znova naletimo na podobne napake, ki nas lahko včasih spravijo tudi v smeh - seveda če začnemo premišljevati o tem, kaj smo pravzaprav zapisali/izrekli. No, tisti, ki so sestavljali omenjeno oglasno sporočilo, si tega vprašanja gotovo niso postavili. Predstavljajte si namreč otroke, kako čepijo V računalniku. Kajti: če želiš nekoga ali nekaj spraviti IZ česa, potem je tisti ali tisto V nečem. Otroci pa najbrž niso V računalniku, ampak NA računalniku (saj vem, tudi to si lahko predstavljamo na dva načina), zato jih poskušamo spraviti Z računalnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Od kje - od kod - iz kje?

dr. Nataša Hribar, 12.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39-40/2018Od kje si? Od kod si? Iz kje si? Vse to lahko slišimo na ulicah naše dežele, odvisno pač od tega, od kod govorec prihaja. In katera od oblik je pravilna v knjižni slovenščini? Tema današnjega kotička bodo krajevni prislovi oziroma predvsem krajevni prislovni zaimki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Tehnični ali tehniški dan?

dr. Nataša Hribar, 4.10.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2018Pred nekaj dnevi sem v šoli, na kateri se šolajo najini otroci, srečala prijateljico. Ko sva se pomenkovali na hodniku, je na steni opazila plakat z obvestilom o tehniških dnevih, ki jih organizirajo na šoli. Vprašala me je, zakaj se po novem ti dnevi imenuje tehniški, nekoč pa so jih imenovali tehnični (tudi sama je namreč učiteljica). Da do odgovora na vprašanje, ki prav gotovo muči še koga, ne bo prišla le ona, ga ponujam v tokratnem kotičku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pridevniki v levem prilastku

dr. Nataša Hribar, 27.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36-37/2018Oglejte si naslov, ki sem ga pred časom izpisala s spletne strani enega naših osrednjih medijev: Več deset tisoč ljudi na novih, tokrat mirnih, protestih v Romuniji. Razmislite, ali so vejice v njem postavljene pravilno, in svojo odločitev poskusite tudi utemeljiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Prevzeta zemljepisna imena

dr. Nataša Hribar, 20.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2018Če smo v minulem kotičku reševali težave s sklanjanjem domačih zemljepisnih imen, bomo v tokratnem zagotovo imeli še toliko več težav; lotili se bomo namreč nekaterih prevzetih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Krajevna imena

dr. Nataša Hribar, 13.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2018Tokratni kotiček začenjam - začetku šolskega leta primerno - z nalogo: zemljepisna imena v oklepajih postavite v ustrezno obliko:
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Zloženke na "sto" načinov

dr. Nataša Hribar, 6.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2018Naslov sem tokrat zastavila nekoliko kulinarično. Ampak nikoli ne veš, morda bom pa res kaj skuhala. Ponovno se lotevam zloženk, ene tistih bolj muhastih pravopisnih tem. Ko lektoriram kakšno besedilo, v katerem je veliko zloženk, se namreč gradivo zbira kar samo od sebe. Za pravilno zapisovanje zloženk v slovenščini je potrebnega kar nekaj ne samo pravopisnega, temveč tudi slovničnega znanja, pa še zelo dobro moramo vedeti, kaj v konkretnem kontekstu, v katerem zloženko uporabimo, z njo želimo sporočiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Množinski samostalniki

dr. Nataša Hribar, 30.8.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 32/2018V kotičku minuli teden smo spregovorili o večspolskih samostalnikih. Tokrat se bomo spopadli z množinskimi, torej tistimi, ki poznajo samo množino, kar pomeni, da jih ne moremo postaviti v ednino in dvojino. Naštejmo jih nekaj: vrata, očala, hlače, počitnice; najdemo jih tudi med poimenovanji za dele telesa oz. organe, npr. možgani, pljuča. Kadar želimo take samostalnike šteti, moramo namesto glavnih (ena, dve, tri, štiri) prednje postaviti ločilne števnike (enoj, dvoj, troj, četver). Le tako lahko povemo, da ima naše stanovanje dvoje vrat ali da smo si kupili troje hlač.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Večspolski samostalniki

dr. Nataša Hribar, 23.8.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 30-31/2018Pred nekaj dnevi sem šla mimo televizorja in po naključju ujela, kako se je TV-voditelj ob koncu oddaje poslovil od gledalcev, pri tem pa mu je "ušla" oblika oba očesa. Zakaj navedena oblika ni pravilna, bom poskusila razložiti v tokratnem kotičku, dotaknili pa se bomo tudi vprašanja večspolskosti nekaterih samostalnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Še o vrstnih pridevnikih

dr. Nataša Hribar, 19.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28-29/2018Minuli kotiček je bil sladek. Pisala sem o poimenovanjih različnih vrst sladoleda, za katere so "odgovorni" pridevniki. Ugotovili smo, da vrsto česa v slovenščini načeloma zaznamujejo vrstni pridevniki, a zlasti pri hrani to vlogo zelo pogosto prevzamejo svojilni pridevniki na -ov/-ev oz. -in.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

O sladoledu in drugih sladkih pregrehah

dr. Nataša Hribar, 12.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2018Sladoledna sezona se je uradno začela, čeprav nam vreme precej nagaja. Brbončice si želijo sladkega, a grlo najbrž ne bo preveč veselo, če si bomo pri teh za junij precej nizkih temperaturah prepogosto privoščili čokoladnega, vaniljevega ali lešnikovega. Toda če že "pravega" ne moremo, si ga privoščimo vsaj jezikovno. Tokrat se bomo poigrali z vprašanjem, zakaj je sladoled iz čokolade čokoladni, iz vanilje ali lešnikov pa vaniljev oz. lešnikov. Zanimalo nas bo torej, kako tvorimo vrstne pridevnike, osredotočili pa se bomo predvsem na poimenovanja jedi. Zakaj, vam razkrijem prav kmalu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 16 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(395)

Leto objave

2019(8) 2018(37) 2017(37) 2016(37)
2015(37) 2014(41) 2013(41) 2012(42)
2011(42) 2010(42) 2009(24) 2008(7)

Področja

7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov