Literatura
Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25
(od skupaj 26)
|
Publikacija |
Članek |

Pravna praksa, 2017⁄36-37 |
Digitalizacija prava: pametne pogodbe v verigi podatkovnih blokov
Jadek Aljaž, Merc Peter, 27.9.2017
Obligacije
|
Aljaž Jadek, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 36-37/2017Industrija 4.0., ki je v polnem razcvetu, prinaša digitalizacijo na vseh področjih. Pravo ni izjema. Tako imenovane pametne pogodbe, o katerih bo govora v prispevku, dokazujejo, kako lahko inovativna tehnologija, kot je tehnologija veriženja podatkovnih blokov (ang. "blockchain"), disruptivno poseže tudi na področje pogodbenega prava. |

Pravna praksa, 2017⁄27 |
Virtualne valute - virtualna ekonomija, ki postaja realna: pravni izzivi
Kranjec Nina, Merc Peter, 13.7.2017
ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE
|
Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 27/2017Virtualne (tudi kripto-) valute vzpostavljajo vzporedno ekonomijo, ki sploh v zadnjih mesecih raste z eksponentno hitrostjo. Bitcoin je le ena izmed teh valut. Pojavil se je leta 2008 kot odgovor na začetek finančne krize v ZDA, v kateri je zaupanje v bančni sistem ter tudi v države, ki so bančni sistem reševale, izpuhtelo v trenutku. Danes praktično vsak dan nastane nova virtualna valuta (skupno ime za njih je "altcoin"). |

Pravna praksa, 2016⁄48 |
Kršitev varnosti osebnih podatkov - tveganja za upravljavce in obdelovalce
Kranjec Nina, Merc Peter, 8.12.2016
Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
|
Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 48/2016Podatki, s katerimi operirajo tehnološka podjetja, z eksponentno rastjo digitalizacije storitev vedno bolj pridobivajo na pomenu. Pomemben del teh podatkov predstavljajo osebni podatki. S tem v ospredje vse bolj prihaja potreba po iskanju ustreznega ravnovesja med pravicami posameznikov do zasebnosti na eni strani ter svobodno gospodarsko pobudo podjetij, ki te podatke obdelujejo, na drugi. Iskanje tega ravnovesja je v današnjem hitro spreminjajočem se okolju zelo dinamičen proces. To se odraža tudi v spreminjajočem se okviru pravnih pravil, ki gre izrazito v smeri strožjega varovanja pravic posameznikov. |

Pravna praksa, 2015⁄42-43 |
Startup pred pravnimi izzivi
Kranjec Nina, Merc Peter, Koritnik Boštjan, 5.11.2015
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 42-43/2015Podjetništvo v obliki mikro, malih in srednjih podjetij je najmočnejša gonilna sila gospodarstva, saj ta podjetja predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij v EU. Slovenski prostor ni izjema. Zagonska podjetja (angl. startups), različni pospeševalniki, inkubatorji ter državni in zasebni programi za sofinanciranje so tako vse pomembnejši del gospodarskega dogajanja. T. i. startup podjetništvo je v Sloveniji nedvomno v velikem razcvetu. Da so zagonska podjetja, katerih glavna odlika je hitra prilagodljivost in odzivnost na zahteve trga, predstavniki nove, prihodnje ekonomije, dokazujejo nekateri globalno in lokalno znani primeri, pri katerih se je izkazalo, da najboljše poslovne ideje še zdaleč niso vezane izključno na velike gospodarske družbe, temveč vse pogosteje vzniknejo pri inovativnih posameznikih ali v manjših podjetniških okoljih. Dobra poslovna ideja pa je le ena od spremenljivk v enačbi za uspešno podjetniško zgodbo. Več spremenljivk, med njimi na primer povpraševanje in konkurenca na trgu ter stroški izdelave in kakovost izdelka, je namreč ključnih na poti od ideje do njene postopne uresničitve, ki se kaže v uspešni umestitvi (plasiranju) storitve ali produkta na trg. |

Pravna praksa, 2015⁄41 |
Hramba podatkov in revizijska sled
Merc Peter, Šavnik Janko, 22.10.2015
Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
|
mag. Peter Merc, Janko Šavnik, Pravna praksa, 41/2015Finančne institucije se pri svojem poslovanju dnevno srečujejo z veliko količino podatkov. Večinoma gre za zaupne podatke o strankah, ki jih morajo finančne institucije varovati kot poslovno skrivnost, hkrati pa pri njihovem obdelovanju upoštevati več zakonskih določb, ki vzpostavljajo premise, znotraj katerih je tako obdelovanje podatkov pravno dopustno. Ena od obveznosti finančnih institucij je hramba teh podatkov ter zagotavljanje t. i. revizijske sledi - hranjenje informacije o tem, kateri podatek je bil predmet obdelave, kdo ga je obdeloval, na kateri pravni osnovi in komu je bil posredovan. Glede vprašanja, koliko časa so finančne institucije zavezane hraniti take podatke, so določbe nekaterih področnih zakonov v koliziji. |

Pravna praksa, 2015⁄31-32 |
Oslabljena ali okrepljena bančna tajnost?
mag. Peter Merc, 20.8.2015
Banke, zavodi
|
mag. Peter Merc, Pravna praksa, 31-32/2015Bančna tajnost je desetletja veljala za temeljni institut bančništva. Banke kot kreditne institucije je zavezovala k varovanju podatkov o komitentih, ki so jih banke pridobile na podlagi poslovnega razmerja. V zadnjih nekaj letih se trend giblje v smeri omejevanja tega instituta. Podpis pogodbe o izmenjavi podatkov med EU in Švico konec maja letošnjega leta se označuje kot konec bančne tajnosti švicarskih bank, ki je nedvomno veljala za globalni sinonim varovanja zaupnosti podatkov o bančnih komitentih. Nedavno sprejeti novi Zakon o bančništvu (ZBan-2) se je med drugim dotaknil tudi vprašanja dolžnosti varovanja zaupnih podatkov bank, ki velja za banke, delujoče na območju Republike Slovenije. |

Pravna praksa, 2015⁄19 |
Spremenjena vloga Družbe za upravljanje terjatev bank
mag. Peter Merc, 14.5.2015
Banke, zavodi
|
mag. Peter Merc, Pravna praksa, 19/2015Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je de iure že v svojem četrtem letu delovanja, de facto pa v drugem, saj je postala operativna šele v začetku leta 2014 s prenosom prvih terjatev komercialnih bank. Do bistvene razlike med de iure in de facto pa pri DUTB ne prihaja le pri vprašanju njenega začetka dejanskega delovanja, ampak tudi pri vprašanju vloge DUTB v celotnem procesu sanacije slovenskega bančnega sistema. |

Pravna praksa, 2014⁄37 |
Stebri bančne unije EU končno postavljeni
Makovec Sara, Merc Peter, 25.9.2014
Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Banke, zavodi
|
Sara Makovec, mag. Peter Merc, Pravna praksa, 37/2014Sredi maja 2014 je bila po dolgotrajnem procesu, ki je potekal v okviru institucij EU, sprejeta Direktiva 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje bank. Njeno sprejetje je pomemben mejnik, tako z vidika bančnega sistema EU kot tudi z vidika bank, ki poslujejo v slovenskem bančnem sistemu. Enotni mehanizem za reševanje bank v težavah, ki ga vzpostavlja direktiva, je namreč eden od stebrov prihodnje bančne unije EU. Pred tem, novembra 2013, je začela veljati Uredba 1024/2013 o enotnem mehanizmu nadzora, ki je prvi steber bančne unije. Enotni sistem zajamčenih vlog, tretji steber, pa je bil po politični uskladitvi med Evropskim parlamentom in Svetom v Evropskem parlamentu v obliki direktive potrjen aprila 2014. |

Pravna praksa, 2014⁄8 |
Slovenski bančni sistem občutil trdo naravo mehkega prava EU
Merc Peter, Stoilovski Marko, 27.2.2014
Banke, zavodi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
mag. Peter Merc, mag. Marko Stoilovski, Pravna praksa, 8/2014Banka Slovenije je konec decembra lani izdala odločbe, s katerimi je trem največjim slovenskim bankam naložila izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti. V praksi je to predstavljalo celoten odpis osnovnega kapitala in podrejenih obveznosti vsake od treh posameznih bank. Spornost uporabe omenjenega ukrepa na slovenskih bankah z vidika nekaterih ustavnih določb in z vidika pogodbenega prava je v tem trenutku predmet številnih javnih in strokovnih razprav. Tukaj pa bova avtorja vprašanje ustavnosti in zakonitosti uporabe ukrepa pustila ob strani in pozornost namenila postopku njegove implementacije v slovenski pravni red ter predvsem "zakonodajni" vlogi Evropske komisije v tem postopku. |

Pravna praksa, 2013⁄33 |
Evropski Stop! za slabo banko
Šanca Hana, Merc Peter, 29.8.2013
Banke, zavodi
|
Hana Šanca, mag. Peter Merc, Pravna praksa, 33/2013Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in uredba Vlade, ki dopolnjuje zakon, sta bila sprejeta oktobra 2012 oziroma marca 2013. S tem je bil vzpostavljen pravni okvir za implementacijo ukrepa slabe banke v slovenski pravni sistem. Z vpisom v register družb je bila marca 2013 ustanovljena Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) - slovenska državna slaba banka. Po več mesecih od njene ustanovitve DUTB še vedno ni operativna. |

Pravna praksa, 2013⁄11 |
V iskanju optimalnega modela slabe banke
mag. Peter Merc, 21.3.2013
Banke, zavodi
|
mag. Peter Merc, Pravna praksa, 11/2013Mehanizem slabe banke kot ukrep, namenjen stabilizaciji finančnega sistema, ni novost niti v svetovnem niti v evropskem merilu. Ukrep so leta 1989 uporabili v ZDA. Z ustanovitvijo družbe Resolution Trust Corporation - državne slabe banke - je vlada ZDA uspešno omejila posledice nepremičninske krize iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. S krizo na nepremičninskem trgu se je v začetku devetdesetih let srečala tudi Švedska. Švedska vlada je kot odgovor nanjo ustanovila dve slabi banki - Securum in Retriva. Nanju je prenesla večji del slabe aktive bank in banke hkrati dokapitalizirala, s čimer je prišlo do delne nacionalizacije bančnega sistema. Slaba banka ni novost niti za slovenski finančni prostor. Leta 1991 je Republika Slovenija ustanovila slabo banko v obliki Agencije za sanacijo bank in hranilnic (ASHB). Ta je dve leti pozneje v postopku sanacije zamenjala slabo aktivo bank za t. i. sanacijske obveznice, katerih izdajateljica je bila ASHB. Tako kot švedski model se je tudi slovenski takrat izkazal kot zelo uspešen z vidika sanacije celotnega bančnega sistema. |

Pravna praksa, 2012⁄46 |
Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank
Koritnik Maja, Merc Peter, 29.11.2012
Pravoznanstvo
|
Maja Koritnik, mag. Peter Merc, Pravna praksa, 46/2012Sprejetje Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) je odgovor slovenskega zakonodajalca na več let trajajoče nestabilno finančno okolje, ki se ni izboljšalo kljub že več sprejetim ukrepom. Negotovost, h kateri sta pripomogla tudi krčenje domače gospodarske aktivnosti in zaostritev evropske dolžniške krize, se kaže tudi v poslovanju bank in poslabševanju njihovega kreditnega portfelja, zaradi česar je bila na ravni celotnega bančnega sektorja v letu 2011 dosežena visoka agregatna izguba. Zakonodajalec je sprejetje ukrepov za krepitev stabilnosti bank utemeljil z oceno, da je za poslabšanje kreditnega portfelja bank krivo tudi vztrajno zmanjševanje kreditne aktivnosti bank in njihova pasivnost ter napačna presoja pri prestrukturiranju podjetij. |

Pravna praksa, 2012⁄15 |
Vzporedni bančni sistem - so temelji za novo finančno krizo že postavljeni?
Peter Merc, 19.4.2012
Banke, zavodi
|
Peter Merc, Pravna praksa, 15/2012Vsakič znova se potrjuje nenapisano pravilo, da se kapital pretaka z dobro reguliranih trgov na trge s pomanjkljivim nadzorom in regulacijo. Regulatorna arbitraža je posledica dejstva, da so banke in druge finančne institucije z razvitih trgov vedno korak pred regulatorji, to pa kapitalu omogoča uspešen beg izpod njihovega nadzora. Nič kaj drugače ni na finančnih trgih danes. Vsa pozornost regulatorjev se usmerja v reforme bančnega sektorja, predvsem v krepitev kapitala bank in zagotavljanje njihove likvidnosti, kreditna dejavnost pa se vse bolj širi zunaj bančnega sistema ter se tako izogiba nadzoru in regulaciji, ki veljata za tradicionalni bančni sistem. |

Pravna praksa, 2011⁄48 |
Slovo doktrine "too big to fail"
Peter Merc, 15.12.2011
Banke, zavodi
|
Peter Merc, Pravna praksa, 48/2011 Reševanje bank v težavah z različnimi shemami državnih pomoči je bilo med zadnjo finančno krizo kljub ogromnim stroškom nujno in neizbežno. Zato se bolj kot vprašanje smiselnosti in učinkovitosti takega načina reševanja že ves čas postavlja vprašanje, katere banke rešiti pred padcem in katere |

Pravna praksa, 2011⁄34 |
Grozeča klavzula cross default v kreditnih pogodbah
Merc Peter, Sokolić Staša, 8.9.2011
Obligacije
|
Peter Merc, Staša Sokolić, Pravna praksa, 34/2011Kreditne pogodbe, ki jih sklepajo banke in multilateralne finančne ustanove kot kreditorji pri večjih posojilih, temeljijo na mednarodno sprejetih standardih. Razširjenost uporabe takih pogodb in njihova dodelanost naj bi v kreditne posle vnašali večjo pravno varnost in transparentnost, hkrati pa te pogodbe s seboj prinašajo tudi pogodbene klavzule, ki lahko ob sprožitvi resno ogrozijo solventnost posameznega kreditojemalca. |

Pravna praksa, 2011⁄2 |
Tektonski premiki na področju kapitalske regulative bank
Koritnik Maja, Merc Peter, 20.1.2011
Banke, zavodi
|
Maja Koritnik, Peter Merc, Pravna praksa, 2/2011Z 31. decembrom 2010 je začela veljati novela Zakona o bančništvu (ZBan-1E). Gre za prvo od več korenitih sprememb bančne zakonodaje, ki jim bomo priča v bližnji prihodnosti. ZBan-1E v slovenski pravni red prenaša septembra 2009 sprejeto novo evropsko direktivo o kapitalskih zahtevah (Capital Requirements Directive oziroma CRD 2), ki pomeni enega prvih odzivov regulatorjev na nedavne pretrese na finančnih trgih. |

Pravna praksa, 2010⁄49-50 |
Islamsko bančništvo - hit bančnega sistema v prihodnosti?
Peter Merc, 16.12.2010
Monetarni predpisi
|
Peter Merc, Pravna praksa, 49-50/2010Članek iz revije Pravna praksa |

Pravna praksa, 2010⁄36 |
Veljavnost in uporaba okvirne pogodbe na primeru bančnih poslov
Peter Merc, 16.9.2010
Banke, zavodi
|
Nina Kranjec, Peter Merc, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa. |

Pravna praksa, 2010⁄24-25 |
Po d. o. o. na rajsko otočje
Peter Merc, 17.6.2010
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
Peter Merc, Pravna praksa, 24-25/2010Članek iz revije Pravna praksa. |

Pravna praksa, 2010⁄14 |
Obveščevalne službe po nakupih osebnih podatkov
Peter Merc, 8.4.2010
Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Banke in hranilnice
|
Peter Merc, Pravna praksa, 14/2010Švicarska banka UBS se je skupaj s svojimi premožnimi strankami, ki v njej skrivajo svoje premoženje, daleč stran od dosega davčnih organov tujih držav, nehote znašla v središču svetovne pozornosti. Nemška vlada je javno oznanila svojo odločitev, da bo od neznanega ponudnika odkupila ukradene podatk... |

Pravna praksa, 2010⁄6-7 |
Davčni raji na odstrelu
Peter Merc, 11.2.2010
Poravnava davkov in prispevkov
|
Peter Merc, Pravna praksa, 6-7/2010Francoski minister za finance v drugi polovici 17. stoletja Jean Baptiste Colbert je dejal, da je umetnost obdavčenja enaka skubljenju gosi: s čim manj gaganja dobiti čim več perja. Ob postopnem zviševanju davčnih stopenj, uvajanju novih davkov in drugih oblikah obremenjevanja dohodkov in premoženja... |

Pravna praksa, 2009⁄45 |
Visoko tveganje visoke bonitete
Peter Merc, 19.11.2009
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
Peter Merc, Pravna praksa, 45/2009Moč informacije, pravilne ali nepravilne, skladno z gospodarskim razvojem in napredkom nasploh eksponentno narašča. Še toliko bolj moč tistih informacij, na podlagi katerih se institucionalni vlagatelji ali pa le posamezniki odločajo za svoje nadaljnje poslovne poteze. Bonitetne agencije imajo s svo... |

Pravna praksa, 2009⁄34 |
Krivec iz Basla
Peter Merc, 3.9.2009
Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
|
Nina Kranjec, Peter Merc, Pravna praksa, 34/2009V obliki kapitalskega sporazuma leta 1988 sprejeti prvi ter leta 2004 sprejeti drugi Baselski kapitalski standardi (BIS II) so imeli eno ključno nalogo: upravljanje s tveganji z zagotavljanjem kapitalske ustreznosti bank. Ob nastanku globalne krize se je zlasti pri večjih evropskih in svetovnih bank... |

Pravna praksa, 2009⁄23 |
Slaba banka, dobra rešitev?
Peter Merc, 11.6.2009
Gospodarske družbe, splošni predpisi
|
Nina Kranjec, Peter Merc, Peter Merc, Pravna praksa, 23/2009Finančna kriza je kot nezaustavljiva sila postopoma prestopila meje nepremičninskega sektorja in se prek finančnega naposled ustavila v realnem. Na svoji poti ruši vse: nekoč mogočne in nedotakljive finančne konglomerate, borzne tečaje in navsezadnje tudi zaupanje ljudi v finančni sistem. Pesimizem ... |

Pravna praksa, 2009⁄10 |
Banke: moč Orkusa ali le Ahilova peta finančnega sistema?
Peter Merc, 12.3.2009
Banke in hranilnice
|
Peter Merc, Peter Merc, Pravna praksa, 10/2009Ključen položaj bank med finančnimi institucijami v finančnem sistemu ni bil nikoli sporen. To še posebej velja za vlogo bank v sistematičnem boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki pa se je vzporedno z digitalizacijo večine bančnih storitev v zadnjih letih drastično spremenila. Kart... |
|
|
Očisti
Publikacije
Pravna praksa(26)
Leto objave
Področja 2. PRAVNA PODROČJA
3. JAVNE FINANCE
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV
5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
10. MEDNARODNO PRAVO
11. PRAVNOZNANSTVO
Avtorji
< Vsi
A | B | C | Ć | Č | D | Đ | E | F | G | H | I | J | K | L | M
|
N | O | P | Q | R | S | Š | T | U | V | W | X | Y | Z | Ž |
< Prva črka priimka: M
|