O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 86)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Kdor teče, slabo ne misli

dr. Jože Mencinger, 4.10.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 38/2018Tako bi lahko rekli za našega predsednika, ki povsod, tudi po New Yorku, kaže svojo strast do teka in še mnogo bolj do posnetkov svojega teka, s katerimi razveseljuje podanike. Tudi tiste, ki nismo poslušali njegovega govora v palači Združen
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pravni red in zdrava pamet

dr. Jože Mencinger, 6.9.2018

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2018Nedavno nas je navdušila korajža novogoriškega sodišča v znani bovški zgodbi s kubanskimi potnimi listi in samo zmeraj sitni Matevž Krivic je opazil, da ne gre za korajžo, ampak za pravilno uporabo pravnih norm in zdrave pameti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Obljube in stvarnost

dr. Jože Mencinger, 12.7.2018

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 27/2018Pravijo, da obstajata dve vrsti dobrih politikov: dovolj neumni, ki verjamejo vse, kar pripovedujejo, in dovolj pokvarjeni, ki venomer pripovedujejo, česar ne verjamejo. Neumnost in pokvarjenost se ne izključujeta, dejanske meje med butci in barabami so zabrisane, prehodi iz ene skrajnosti v drugo pa zvezni. Je v naši politiki več butcev ali več barab, je zato težko reči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Trgovinska vojna

dr. Jože Mencinger, 7.6.2018

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 22/2018Uvajanje carin, s katerim se začenja "trgovinska vojna", je tako kot zid na meji z Mehiko sestavina Trumpovega gesla "Make America Great Again", ki mu je pomagalo zmagati na volitvah. Po splošnem mnenju gre le za še eno njegovo čudaštvo, ki je v popolnem nasprotju z ekonomsko vedo oziroma z dvesto let staro Ricardovo teorijo relativnih primerjalnih prednosti. Po njej imata dve državi koristi od trgovine ne glede na raven razvitosti, če vsaka proizvaja in izvaža produkt, pri proizvodnji katerega je relativno bolj učinkovita, in uvaža tistega, pri proizvodnji katerega je relativno manj učinkovita; vsako oviranje tega je zato za obe škodljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Makroekonomska uspešnost, drugi tir in z rezilno žico obdana Slovenija

dr. Jože Mencinger, 26.4.2018

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 16-17/2018Gospodarsko stanje v Sloveniji ob koncu "vladanja" vlade Mira Cerarja je po splošnem mnenju, ki ga deli večina ekonomistov pa tudi mednarodnih organizacij, več kot dobro in takšnega bo dobila tudi prihodnja vlada. Če uporabimo najvažnejše kazalce, s katerimi merimo makroekonomsko stanje, kot so gospodarska rast, brezposelnost ter notranje in zunanje ravnotežje, se bo Cerarjeva vlada uvrstila med najbolj uspešne slovenske vlade: primerljiva bo z Drnovškovimi vladami v devetdesetih letih, po gospodarski rasti pa bo zaostala le za prvo Janševo vlado med letoma 2004 in 2008. Seveda je pri presoji uspešnosti vlade treba upoštevati vsaj sočasna dogajanja v svetovnem gospodarstvu oziroma v EU, stanje in gospodarske trende ob prihodu na oblast ter morebitna ustvarjena neravnotežja, katerih posledice se pokažejo šele nekaj let po njenem odhodu. Prav rekordna rast med letoma 2004 in 2008, ki jo je poganjalo hazardiranje z napihovanjem gradbeniškega in finančnega balona in ki sta jo spremljala vse večji plačilnobilančni primanjkljaj ter zadolževanje v tujini, takratno uspešnost spreminja v neuspešnost in omogoča trditev, da je rast naredila ogromno škode, saj je ustvarjala bančno luknjo ter vse z njo povezane tegobe, s katerimi se ubadamo celo desetletje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Zavrnitev, ignoriranje ali tožba?

dr. Jože Mencinger, 22.3.2018

Banke in hranilnice

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 11/2018"Pogajanja" med slovensko vlado in Evropsko komisijo o prisilni prodaji NLB se vlečejo v neskončnost. Pogajanja so dejansko le iz tedna v teden ponavljajoči se krogi moledovanj slovenske vlade za odlaganje prisilne prodaje NLB. Zanjo se je skupaj s prodajo NKBM Slovenija obvezala leta 2013, to je v obdobju največje gospodarske krize.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Nič

dr. Jože Mencinger, 11.1.2018

Monetarni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 1/2018Kaj je bitcoin? Virtualni denar, virtualna srečka, nov finančni produkt ali kaj drugega? Gre pravzaprav le za najbolj poznano kriptovaluto; v svetu naj bi jih bilo že več kot dva tisoč, nenehno nastajajo nove. Tudi različnih vrst denarja je v svetu veliko, prav tako različnih iger na srečo in različnih novih finančnih produktov. Skupno vsem kriptovalutam je, da je za njimi zapletena računalniška procedura, ki je običajnim ljudem nerazumljiva in naj bi takšna tudi dolgo ostala. Sicer pa delovanja marsičesa, kar neprestano uporabljamo, recimo delovanja elektronskih naprav, tudi ne razumemo. Še več, zdi se, da si boljši uporabnik novotarij, če o tem, kako delujejo, sploh ne premišljuješ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

70 let profesorja dr. Franja Štiblarja

dr. Jože Mencinger, 21.12.2017

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 49-50/2017Profesor dr. Franjo Štiblar je prestopil letnico, ki velja za mejo med srednjimi leti in starostjo, obdobjem dela in obdobjem počivanja, a vse kaže, da pravila ne bo spoštoval in bo mejo krepko premaknil. Bolj aktivnega človeka namreč ni lahko najti. Še težje je najti nekoga, ki bi se s tolikšno strastjo ukvarjal z več stvarmi hkrati. Od nekdaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pahor, fiskalna unija in federacija

dr. Jože Mencinger, 23.11.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 45-46/2017Predsednik Pahor je v enem zadnjih predvolilnih nastopov v svojem slogu z namigovanjem na svoje zmeraj nekoliko skrivnostne zasluge, na primer za "ljubljansko iniciativo", spet "ponujal" fiskalno unijo in vožnjo na nemško-francoskem vlaku. Kaže, da pravzaprav ne ve, kaj je fiskalna unija. Ni edini; podobno je z mnogimi ali kar večino politikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Zasilni izhod?

dr. Jože Mencinger, 13.10.2017

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 39-40/2017Katalonska zgodba ni slovenska; mi naj bi odšli iz "nedemokratične" in že napol razpadle Jugoslavije, Katalonci hočejo iz trdne, "demokratične" Španije. Prebivalci Katalonije niso le ali pretežno Katalonci, več jih ima za svoj jezik španščino kot katalonščino; gre bolj za osamosvojitev dežele kot za osamosvojitev naroda. Slovenci naj bi odšli tudi zato, da bi se lažje "vrnili" v Evropo, Katalonci pa so že v njej. Naš odhod naj bi bil skladen z ustavo, čeprav so se ustavni pravniki prepirali, ali je Slovenija ustavno pravico do samostojnosti že porabila ali je še ni, o neustavnosti katalonskega odhoda pa naj ne bi bilo dvoma. Sicer pa so uspešne osamosvojitve, odcepitve, revolucije in kontrarevolucije zmeraj najprej protiustavne, na koncu pa zmeraj ustavne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Se slovensko gospodarstvo pregreva? Ne še!

dr. Jože Mencinger, 14.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 34/2017Gospodarstvu gre letos res dobro: ob rekordni gospodarski rasti, hitrem zmanjševanju brezposelnosti in nizki inflaciji imamo še izjemno velik presežek na tekočem računu, morda celo prvi pravi proračunski presežek, in rekordno nizke donose na slovenske državne obveznice. Tudi ocene in napovedi tujih institucij, IMF in nedavno OECD, se kar naprej izboljšujejo. Njihove obiske pa ob pohvalah spremlja običajna mantra o nujnosti strukturnih reform, izravnavanju proračuna in nevarnosti tega, da upokojenci do leta 2050 uničijo javne finance. Nenavadno je le, da tisti, ki nas hvalijo, ne ugotovijo, da so njihove pohvale neskladne z njihovimi mantrami oziroma da nam gre morda dobro prav zato, ker njihovih manter, "uporabnih" za vse čase in kraje, ne upoštevamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Poletno paberkovanje

dr. Jože Mencinger, 20.7.2017

Ostalo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 28-29/2017V času sodnih in političnih počitnic, ko pravniki in politiki ne berejo Pravne prakse, moje, zanje najbrž zavržno razmišljanje ne more škodovati pravnemu redu in politični stabilnosti. Zameriti mi ga tudi ne gre preveč; od pravniškega znanja mi po petdesetih letih ni ostalo veliko, od političnih "izkušenj" pred četrt stoletja pa prav tako ne. Pa še drugačni časi so bili takrat. Pa k stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Enostavna ekonomika Magne

dr. Jože Mencinger, 15.6.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 23/2017Magna in dogajanje okrog nje v veliki meri simbolizirata ravnanje slovenskih oblasti in njihov odnos do sveta, prebivalstva in zemlje. Oblasti skrbi predvsem, kaj bodo o nas mislili tuji investitorji, manj važno, razen pred volitvami, je, kaj mislijo državljani, skrb za zemljo pa je povsem odveč. A lotimo se stvari brez predsodkov in brez vere, da so tuje naložbe mana z neba, z enostavno ekonomiko. Nesporno je, da bo Magna dvignila slovenski bruto domači produkt, saj vanj šteje vse, kar je narejeno ali pobarvano na ozemlju Slovenije, ne glede na to, kdo to naredi. Manj gotovo je, da bo Magna povečala bruto nacionalni produkt, pri katerem je važno, kaj naredijo in dobijo slovenski državljani, doma ali v tujini, kot delavci ali kot lastniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Zakonitost, oholost in zdrava pamet

dr. Jože Mencinger, 11.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 18/2017Odločbe evropskih oblasti me le redkokdaj navdušijo; pred leti me je prijetno presenetila odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice o neprenesenih vlogah v NLB, tokrat pa odločba o tem, da mora država plačati odškodnino, ker je naše sodišče nekomu za 124 evrov dolga vzelo hišo. Odločitvi sta v našo, torej tudi mojo, škodo, a obe imata opraviti z oholostjo in nerazumnostjo slovenskih oblasti, ki se razpreda od ene veje do druge. Od tod vse manj zaupanja v vse veje oblasti, ki naj bi uživale zaupanje, in vse manj spoštovanja do predstavnikov, ki naj bi uživali spoštovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Uravnoteženost, transparentnost in davkoplačevalci

dr. Jože Mencinger, 30.3.2017

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 12-13/2017So tri besede, ki zaznamujejo zdajšnji čas. Razprava o dogajanjih v družbi brez uporabe vsaj ene ali pa dveh med njimi je komaj mogoča; v politiki so najbolj zaželene kombinacije vseh treh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Poslušnost, neznanje ali oboje

dr. Jože Mencinger, 23.2.2017

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 7-8/2017Ravnanja slovenskih oblasti v odnosih z evropskimi nisem nikoli prav razumel. Vse sem pripisoval prislovični ponižnosti in sprejemanju vsega, kar tam rečejo. Zdaj se mi vse bolj zdi, da je pomemben razlog poslušnosti neznanje oziroma da sta poslušnost in neznanje tesno povezana. Če ne veš, za kaj gre, težko nasprotuješ. Poglejmo dva primera.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Helikopterski denar in univerzalni temeljni dohodek

dr. Jože Mencinger, 19.1.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 2/2017Dve novi čudni pogruntavščini? Morda, morda pa ne. Učbeniška rešitev, s katero centralna banka uravnava količino denarja v obtoku, ne deluje, kar pa je razumljiva ali celo samoumevna posledica "varčevanja" in hkratnega povečevanja zahtevane kapitalske ustreznosti bank. Zato 80 milijard ali približno 300 evrov na prebivalca evroobmočja, ki jih vsak mesec "natiska" ECB, čemur pravimo kvantitativno sproščanje, ostaja v bankah ali pa se seli na kapitalske trge. Tam napihuje "vrednost" finančnega premoženja in ustvarja bodočo finančno krizo. Kolikšne so razsežnosti tega, pove podatek, da je slovenski letni BDP 37 milijard evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Dnina

dr. Jože Mencinger, 1.12.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 47/2016Je stara slovenska beseda za to, kar danes imenujemo prekarno delo. V starih časih so dninarke in dninarji opravljali le kmečka opravila. Najeli so jih za dan, ko so jih za takšna opravila potrebovali, odvisno največkrat od vremena, plačali so jih z denarjem ali kar s pridelki. Zdajšnje dninarsko oziroma prekarno delo je precej drugačno in mnogo bolj razširjeno; nekaj je zakonitega, nekaj manj zakonitega ali nezakonitega. Vanj prištevamo oblike zaposlitve, ki niso zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zanje je značilno, da ne prinašajo vseh ali pa velikega dela pravic iz standardnega delovnega razmerja. Prekarno delo je lahko bolj ali manj prostovoljno, zanj se lahko kdo odloči, ker ne želi stalne in polne zaposlitve. V tem primeru govorimo o prostovoljnem, lahko pa je prisilno, ker je to edino delo, ki mu je na voljo, da bi preživel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Zloraba položaja, milijoni in milijarde

dr. Jože Mencinger, 27.10.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 41-42/2016Člen 240 Kazenskega zakonika je zdaj morda najbolj uporabljan člen, zdi se tudi, da je uporaben za karkoli in za vse čase. Pravniki z njim očitno nimajo problemov, meni pa se zdi, da bi moral biti prvi odstavek tega člena:
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Zakaj so obrestne mere tako nizke?

dr. Jože Mencinger, 8.9.2016

Obresti in obrestna mera

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 35/2016Obresti, ki jih dobimo za 1.000 evrov na bančnem računu, nam mesečno prinesejo stotinko evra, banka pa nam za upravljanje računa vzame kakšnih deset evrov, kar stokrat več. Pri vezanih vlogah ni dosti bolje. Zakaj so obrestne mere tako nizke? Gre za nekaj začasnega ali pa kar za napoved drugačne finančne prihodnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Proti terorizmu?

dr. Jože Mencinger, 25.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2016Ker so počitnice, naj si tokrat privoščim izlet stran od "ekonomske analize prava", to je od poskusov razumeti in kot ekonomist razložiti pravne norme in njihovo delovanje. Namesto tega se bom lotil boja proti terorizmu in "terorizmu". Boj je v polnem razmahu, orožja so zelo različna, bolj ali manj pametna ali nespametna. Med slednja gre gotovo šteti rezilno ograjo ob Kolpi in Sotli. Ta pobija divjad in uničuje turizem in bo morda zaustavila kakšno družino ali zakrivila smrt kakšnega otroka, prav gotovo pa ne bo zaustavila nobenega terorista. Ni le nekoristna, že sama po sebi je prava sramota za državo, ki se ima za demokratično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Človekove pravice Banke Slovenije

dr. Jože Mencinger, 19.8.2016

Banke, zavodi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 31-32/2016Poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine sem si doslej predstavljal kot stanje, v katerem je na eni strani nemočen posameznik, na drugi brezobzirna oblast. Narobe. Po nedavno vloženi in medtem s strani Upravnega sodišča "začasno" zavrženi tožbi so bile "človekove pravice" kršene kar Banki Slovenije, kršila pa jih Republika Slovenija oziroma Okrožno sodišče v Ljubljani. Zakaj gre, najbrž vsi pravniki bolj ali manj vedo ali pa bi bilo dobro, da bi vedeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄27

O pravu in pravičnosti

dr. Jože Mencinger, 7.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 27/2016Večina ljudi pri obsojanju »reševanja« bank spregleda, da banke ne posojajo svojega denarja, temveč denar varčevalcev in da gre pri »reševanju« bank dejansko za reševanje finančnega premoženja tistih davkoplačevalcev, ki imajo v bankah svoj denar. Zato pravni red banke obravnava drugače kot druge gospodarske družbe. Ko zaidejo v težave, jih država poskuša »reševati« z javnim denarjem; del tega je spet premoženje davkoplačevalcev, ki ga rešuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Kaj priporoča Komisija

dr. Jože Mencinger, 9.6.2016

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 23/2016Z velikim "olajšanjem" smo nedavno sprejeli ugotovitev Evropske komisije, da je Slovenija prenehala ogrožati finančno stabilnost EU. Zato bo Komisija priporočila Svetu EU, da proti Sloveniji konča postopek presežnega primanjkljaja, saj nas zaradi pokazane ubogljivosti ni več treba nadzorovati. Ne glede na to pa mora Slovenija nadaljevati s "fiskalnim naporom", tj. s prizadevanji, da še naprej zmanjšuje proračunski primanjkljaj in izpolnjuje druge njene nauke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

2013

dr. Jože Mencinger, 12.5.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 19/2016Čemu ukvarjanje z letom 2013? To leto bo zapisano v gospodarsko zgodovino Slovenije kot eno najbolj nenavadnih zaradi dogajanj, ki jih lahko strnemo v eno vprašanje. Povsod si oblasti - denarne, izvršne in zakonodajne - prizadevajo reševati svoje banke in podjetja ter ščititi svoje državljane. Zakaj naše oblasti - denarna, izvršna in zakonodajna - raje uničujejo banke, razprodajajo podjetja in domačim vlagateljem jemljejo prihranke?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(86)

Leto objave

2018(7) 2017(10) 2016(12) 2015(13)
2014(11) 2013(14) 2012(8) 2010(2)
2009(1) 2008(2) 2007(4) 2006(1)
1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: M

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov