O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 9 (od skupaj 9)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Nova ključna funkcija v zavarovalnicah zaradi direktive IDD?

Nenad Mrdaković, 6.9.2018

ZAVAROVALNIŠTVO, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 33/2018Zavarovalni sektor je v pričakovanju novih sprememb v pravnem okolju, saj bo jeseni najverjetneje v slovenski pravni red prenesena Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta o distribuciji zavarovalnih produktov (ang. Insurance Distribution Directive, v nadaljevanju: IDD). Njen cilj je tudi okrepiti in poenotiti varstvo potrošnikov po različnih distribucijskih kanalih, kar se odraža tudi v novih obveznostih glede pravnih razmerij med podjetji in potrošniki. Prinaša pa tudi določene zahteve, ki vplivajo na poslovanje zavarovalnic ne glede na vrsto razmerja in zavarovalno vrsto, v kateri poslujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Orisi nekaterih rešitev osnutka Zakona o varstvu potrošnikov

Nenad Mrdaković, 7.12.2017

TRGOVINA

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 47/2017Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (MGRT) je konec letošnjega avgusta pripravilo osnutek Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki uvaja vrsto novosti na danem področju. Sprejem novega zakona je vsekakor nujen, saj je obstoječi zakon v določenih ozirih že zastarel, tako z vidika potreb razvijajoče se prakse kot tudi z vidika normativne ureditve. Dosedanji potek sprejemanja novel ZVPot odraža dinamiko implementacije relevantnih direktiv EU s področja potrošniškega prava, v okviru katere so se besedila danih pravnih aktov EU velikokrat enostavno kar povzemala v celoti ter ob odsotnosti dodatnega razmisleka o njihovi smiselnosti in umestitvi v dano nacionalno pravno področje varstva potrošnikov. Osnutek ZVPot, ki kot tak sicer ne vsebuje obrazložitev k členom, čeprav bi slednje olajšale javno posvetovanje in podajanje predlogov k besedilu, prinaša nekatere bolj ali manj (ne)posrečene rešitve tako v prvem (Splošne določbe) kot v drugem delu (Poslovanje podjetij s potrošniki), katerih oris bo predstavljen v danem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov kot kolegijski organ?

Nenad Mrdaković, 14.9.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 34/2017Krog zavezancev, ki bodo morali imenovati pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (ang. Data Protection Officer, v nadaljevanju: DPO) po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR), bo glede na kriterije iz prvega odstavka 37. člena GDPR dokaj širok. Vzpostavitev DPO, ki je ena izmed ključnih novosti na področju varstva osebnih podatkov, bo relevantna za številne gospodarske subjekte, tako upravljavce kot obdelovalce osebnih podatkov. Omenjeni zavezanci se bodo v okviru implementacije obveznosti po GDPR v svoje poslovne procese soočili tudi z dilemo, ali naj imenujejo notranjega ali zunanjega DPO. Namen danega prispevka je obravnava vprašanj, povezanih z imenovanjem DPO kot internega kolegijskega organa, ter s tem povezanih kriterijev oziroma omejitev, kot izhajajo iz danih pravnih okvirov in nedavno izdanega mnenja Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: mnenje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Sistem skladnosti poslovanja v praksi in njena normativna ureditev

Nenad Mrdaković, 17.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 44/2016Dinamika normativnega urejanja pravnih odnosov in s tem povezane (ne)predvidljive odločitve pristojnih organov sta dva izmed poglavitnih vzrokov, da vse več gospodarskih družb pravni red obravnava skozi prizmo pravnih tveganj. Slednja naslavljajo z vzpostavljanjem različno kompleksnih sistemov za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ang. Compliance), ki poleg upravljanja s tveganji, preiskovanja prevar in kontrole kakovosti tvorijo vse bolj pomemben del t. i. druge obrambne linije. Vzpostavljanje tovrstnih funkcij in sistemov ima poleg zmanjševanja pravnih tveganj seveda tudi druge pozitivne učinke, ki se po svoji vrsti in intenziteti razlikujejo glede na vpetost tovrstnega sistema v poslovne procese in ne nazadnje v samo poslovno kulturo gospodarske družbe. Zato ne preseneča, da je Mednarodna organizacija za standardizacijo skladnost poslovanja v okviru standarda ISO 19600 opredelila kot ključni element dobrega in skrbnega vodenja (ISO 19600).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Uvodne dileme glede izvajanja ZIsRPS

Nenad Mrdaković, 19.5.2016

TRGOVINA

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 20-21/2016Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (ZIsRPS) kot krovni zakon ureja temeljna pravila in načela, povezana z alternativnimi načini reševanja sporov med podjetji in potrošniki, ki potekajo s pomočjo t. i. izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških sporov (IRPS). ZIsRPS teži k doseganju namena Direktive 2013/11/EU o alternativnem reševanju potrošniških sporov, saj naj bi postopki IRPS po eni strani pripomogli k višji ravni varstva potrošnikov, hkrati pa bi z njimi zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Izvajanje 34. člena ZVPot v praksi s poudarkom na razmerju do zakonodaje "novega pristopa"

Nenad Mrdaković, 14.1.2016

TRGOVINA

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 2/2016Pravo si prizadeva slediti tehničnemu razvoju, ki se med drugim odraža tudi v čedalje kompleksnejših in raznovrstnejših izdelkih za široko potrošnjo. Z namenom doseganja lažjega pretoka blaga na ozemlju EU in varstva potrošnikov so se v institucijah EU oblikovale težnje po harmonizaciji tehničnih zahtev za proizvode, ki se odražajo tudi v t. i. novem in globalnem pristopu pri sestavi zakonodaje. Ta se osredotoča zgolj na bistvene zahteve, ki jih mora posamezen proizvod izpolnjevati. Stična točka med tehnično zakonodajo, zlasti Zakonom o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1), in potrošniško zakonodajo je 34. člen Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Namen prispevka je opozoriti na nekatere probleme pri razlagi in izvajanju tega člena v povezavi s tehnično zakonodajo ter podati nekatere smernice, ki bi jih bilo smotrno upoštevati pri pisanju novega ZVPot.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

O čem bi DKOM smela in morala ponovno odločati?

Nenad Mrdaković, 20.8.2015

PRORAČUN

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 31-32/2015Namen prispevka je strnjeno opozoriti na problem (ne)odločanja Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) v zadevah, ki se dotikajo vprašanja ponudbene cene, sestavljene v nasprotju s pošteno konkurenco, o katerem se DKOM v skladu z novejšo prakso izreka za nepristojno. Opozoril bom tudi na ključne pomanjkljivosti osnutka Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) glede vprašanja učinkovite konkurence in podal nekaj predlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄18

Neznosna lahkost ubijanja

Nenad Mrdaković, 12.5.2011

Vojno pravo, civilna zaščita in orožje

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 18/2011V gorovju Pakistana raketa iz posebnega brezpilotnega in daljinsko vodenega letala ZDA švigne proti vozilu pripadnika Al Kaide, ki je bilo čisto blizu zasedanja plemenskega srečanja v pokrajini Severni Vaziristan. Prvi izstrelek ga že v nekaj trenutkih pokonča, druga in tretja raketa pa z neusmiljeno natančnostjo zdrvita proti skupini plemenskih predstavnikov, ki so skušali rešiti lokalni ozemeljski spor. Lahko bi šlo za akcijsko računalniško igro, v kateri so pravkar bili eliminirani tarča in drugi civilisti, toda praksa nekaterih držav (denimo ZDA, Rusije in Izraela) dokazuje, da je ta primer v različnih variacijah tudi dejansko del politične stvarnosti 21. stoletja. Piloti teh raket namreč sedijo za računalniki, prek katerih upravljajo z letalom nekaj tisoč kilometrov stran od dejanskega kraja napada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄10

Pravnice: pravniki = ? (II.)

Nenad Mrdaković, 18.3.2004

Ostalo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 10/2004Na številnih pravnih fakultetah po svetu predstavljajo študentke večino (Slovenija, Francija, Nova Zelandija ...), njihovo število pa se iz leta v leto še povečuje. Glede uspešnosti na izpitih odstopa Nemčija, kjer študentke v povprečju slabše opravijo ustne dele izpitov. Pravnice, ki se odločijo za...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(9)

Leto objave

2018(1) 2017(2) 2016(3) 2015(1)
2011(1) 2004(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: M

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov