O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 63)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Vodja projekta po določbah Gradbenega zakona

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 4.7.2019

Gradbeništvo

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 26/2019Nedavno je časopis Finance v zvezi z zadevo Bežigrajski športni park poročal o tožbi pooblaščenega inženirja-vodje projekta, ki se je bil primoran iz te svoje vloge v projektu "umakniti" pooblaščenemu arhitektu zaradi zahteve Ministrstva za okolje in prostor (MOP). V naslednjih dneh je bilo objavljenih še več prispevkov v različnih časopisih, iz katerih lahko izluščimo pravno jedro problema: vprašanje razumevanja in tolmačenja 12. člena novega Gradbenega zakona (GZ) s strani upravnih organov oziroma MOP. To ga je namreč očitno tolmačilo tako, da pri gradnji stavb "pooblaščeni inženirji ne morejo biti več odgovorni vodje projektov, ampak so to lahko izključno arhitekti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) s komentarjem

dr. Aleksij Mužina, 13.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 34/2018Pred tednom sem v roke prejel zlato-modro knjigo z več kot 300 stranmi in istoimenskim naslovom tega prispevka. Noveliranje Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) je prispevalo k iskanju pravega trenutka izdaje komentarja ob nujnosti kompromisa med tržnim povpraševanjem in resnično strokovno zmožnostjo komentiranja (praviloma) pravkar uveljavljenih (novel) zakonov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Narava določb SPZ o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 13.10.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 39-40/2017Obligacijskopravne norme so po svoji naravi lahko ali dispozitivne, torej take, ki nadomeščajo voljo zgolj v primeru, če volja udeležencev posameznega obligacijskega razmerja glede določenega vprašanja ni posebej izražena, ali pa je njihova narava prisilna oziroma kogentna. Izhodiščno razlagalno pravilo obligacijskopravnih zakonskih določb je sicer pravilo o njihovi dispozitivnosti; kogentnost posamezne tovrstne norme mora biti torej a contrario v konkretnem primeru posebej utemeljena oziroma izkazana. Obligacijskopravna je tudi določba drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se glasi: "Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine." Pri tem pa je zanimivo, da so to zakonsko določbo domači pisci do sedaj univerzalno šteli za kogentno. Tako njihovo naziranje je bilo kot prvo podano preuranjeno, iz kasnejših razlag pa je razvidno, da je bilo tudi napačno. Nekateri argumenti oziroma vidiki, ki govorijo v prid dispozitivnosti predmetne zakonske določbe - in s tem v prid nespreminjanju predmetnih določb SPZ - so predstavljeni v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Oblastna ravnanja in javna naročila

dr. Aleksij Mužina, 8.6.2017

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 22/2017Urejanje notranje organizacije države (iure imperii) je odvisno le od ustavnega sistema posamezne države članice, zato naj vanj pravo Unije ne posega. Sodišče EU je tako že večkrat priznalo, da lahko vsaka država članica prosto in kakor se ji zdi najbolj primerno razdeli pristojnosti na nacionalni ravni ter da je način, kako države članice organizirajo izvajanje javnih pooblastil znotraj države, odvisen le od ustavnega sistema posamezne države članice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Odmerjanje finančnih popravkov evropskih sredstev

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 19.1.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 2/2017Evropska unija si prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, pri čemer posebno pozornost namenja tudi podeželju, na kar se v tem prispevku posebej osredotočamo. Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo EU za razvoj podeželja, financirano iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Uredba (EU) št. 1303/2013 pa med drugim ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za sankcioniranje prejemnikov sredstev oziroma držav članic v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Na nacionalni ravni je sankcioniranje nepravilnosti pri izvedbi projektov, sofinanciranih iz EKSRP, primarno urejeno v Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1), ki v četrtem odstavku 56. člena določa, da organ z odločbo zavrne zahtevek stranke za izplačilo sredstev, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev. V praksi se je za sporno izkazala predvsem nacionalna ureditev, da so upravičeni stroški naložbe, ki se financirajo iz EKSRP, samo stroški, nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. Na podlagi takšne ureditve je lahko organ ob upoštevanju četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 upravičencu zavrnil celoten zahtevek za izplačilo sredstev, četudi je pred izdajo odločbe o pravici do sredstev nastal zgolj majhen del stroškov. V luči novejše prakse Sodišča EU je postalo očitno, da je razlaga nacionalne ureditve, ki se je v dosedanji praksi oblikovala tako, da se zahtevku v celoti ugodi ali pa se ga v celoti zavrne, neskladna z načelom sorazmernosti. Temu razmisleku je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Finančni popravki evropskih sredstev v luči vprašanja zaupanja v akte državnih institucij

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 17.11.2016

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 44/2016Uredba (EU) št. 1303/2013 v posebnem poglavju ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za finančno sankcioniranje tako prejemnikov sredstev iz Evropskih skladov (subjekti) kot tudi samih držav članic, v katerih se zadevni projekti sofinancirajo (projekti). Pred njo pa je v bistvenem enake določbe vsebovala Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006. V skladu z obema uredbama je država tista, ki je primarno odgovorna za nadzor nad pravilnostjo poteka zadevnih projektov in v primeru ugotovljenih nepravilnosti za sankcioniranje subjektov. V nasprotju s predstavljeno logiko pa se pri nas pojavljajo pravde, v katerih država terja od subjektov plačilo finančnih popravkov zaradi nepravilnosti pri posameznih projektih, ugotovljenih s strani Evropske komisije (Komisija), vendar po tem, ko je sama prek specializiranih organov in institucij že ugotovila in potrdila pravno pravilnost izvedbe konkretnih projektov, ki jih je v določenih primerih celo sama usmerjala. Ti primeri so problematični z več vidikov, pri čemer se ta prispevek osredotoča na vprašanje pravne vzdržnosti tovrstnega ravnanja države v luči načela varstva zaupanja v pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Nadomestitev koncesije za rabo vode z vodnim dovoljenjem

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, 7.4.2016

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2016Do sprejema novele ZV-1B je Zakon o vodah (ZV-1) določal, da je treba za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, za pristanišče in sidrišče ter za gojenje morskih organizmov in gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode, večjo od 0,5 kvadratnega kilometra, pridobiti koncesijo. Težava te ureditve je bila, da je morala (oziroma naj bi morala) oseba, ki je želela na lastnem zemljišču na primer proizvajati električno energijo v mali hidroelektrarni, konkurirati z drugimi zainteresiranimi subjekti v negotovem postopku javnega razpisa, nazadnje pa so lahko pridobili koncesijo prav ti drugi subjekti. Zakonodajalec je z novelo ZV-1B to anomalijo odpravil, vendar pa je to storil na način, ki verjetno povzroča več težav, kot jih odpravlja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Upravljanje javnih podjetij lokalnih skupnosti

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, 9.4.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2015Že odkar je Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN) v prehodnih določbah razveljavil tretjo alinejo 26. člena in 27. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), ki sta urejala sprejemanje poslovnega poročila in imenovanje direktorja javnega podjetja, se postavlja vprašanje, kdo in kako je pristojen za upravljanje javnega podjetja, katerega ustanoviteljica je lokalna skupnost. Nejasno je namreč, ali je ZUKN posegel v ZGJS le glede javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ali tudi glede javnih podjetij lokalnih skupnosti. Po nekaj letih negotovosti se zdi, da se je nedavno, šele leto in pol po prenehanju veljavnosti ZUKN, tehtnica dokončno prevesila v prid ene od možnih razlag obsega razveljavitve ZGJS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Poenostavitev pogleda na odpravo "formalne nepopolnosti ponudbe"

dr. Aleksij Mužina, 28.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 46/2013Ena najbolj pričakovanih novosti zdaj veljavnega Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) je bila uvedba instituta dopustne odprave formalno nepopolne ponudbe in s tem zelo toge presoje (tedaj še) neodpravljive nepravilnosti ponudbe. Z uveljavitvijo ZJN-2 so se nepravilnosti oziroma nepopolnosti bistveno zožile na neizpolnjevanje pogojev (in ne zgolj na nepredložitev dokazil). Kolikor smo novo pravno stanje primerjali s predhodnim, smo lahko ob uveljavitvi poenostavili, da bi velika večina ponudb, ki so bile do tedaj ocenjene kot nepravilne (zaradi predložitve listin), po novem imela status formalno nepopolne ponudbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Stvarne pravice na javnem premoženju, javno-zasebno partnerstvo (koncesije) in javna naročila

dr. Aleksij Mužina, 25.4.2013

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 16-17/2013V prispevku podajam nekaj temeljnih napotil pri pravilni uvrstitvi raznovrstnih pravnih poslov, ki jih sklepata javni in zasebni sektor v zvezi z gradnjo (zlasti) infrastrukturnih objektov, kar lahko po eni strani predstavlja prve korake v smeri iskanja pravnih odgovorov na vsakdanje dileme, po drugi pa pomaga minimizirati tveganje izogibanja strožjim predpisom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Razjasnitev uporabe notranjih (in-house) razmerij pri izvajanju javnih naročil/koncesij

dr. Aleksij Mužina, 13.12.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 48/2012Direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter za oddajo javnih naročil in koncesij gradenj, ki jih podeljujejo država in lokalne skupnosti, praviloma zahtevata objavo javnega razpisa. Sodišče ES (zdaj EU) je z oblikovanjem doktrine notranjih razmerij (in-house) ob izpolnjevanju treh pogojev zavezance te obveznosti odvezalo. In-house razmerja v širšem smislu predstavljajo situacije, ko javni naročnik sklene pogodbo z družbami, ki imajo pravno subjektiviteto, vendar jih javni naročnik kontrolira. Če so izpolnjeni pogoji za razmerje in-house, sploh ne gre za pogodbeno razmerje, ker je ločenost pravnih oseb naročnika in izvajalca zgolj formalna, sicer pa gre za enotno funkcionalno enoto. Izjema je po uvrstitvi tudi v slovensko nacionalno zakonodajo doživela obsežen razvoj v razmerjih z javnimi in drugimi podjetji "v lasti" države ali lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: javna podjetja).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Dopustnost spremembe pogodbe brez objave javnega razpisa po praksi Sodišča EU

Mužina Aleksij, Žvipelj Marko, 2.2.2012

Upravni postopek in upravne takse, PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, Marko Žvipelj, Pravna praksa, 4/2012V času zaostrenih razmer na gospodarskem trgu precej gospodarskih subjektov (oziroma partnerjev pri joint venture) in njihovih podizvajalcev, ki so s pogodbami prevzeli obveznosti pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj, teh obveznosti iz različnih razlogov niso več sposobni obvladovati oziroma pripravljeni poravnati. Navadno gre za nastop trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti (insolventnost), včasih je razloge za odpoved sodelovanja pri prevzetih obveznostih najti v sporih z naročnikom ali v lastni sferi (na primer s partnerjem ali podizvajalci), drugič pa v trenutku izvajanja del s pogodbo prevzeta dela oziroma storitve nikakor več na ustrezajo pričakovanjem, ki so jih stranke imele pred sklenitvijo pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Stroški postopka po novem Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja

Aleksij Mužina, 25.8.2011

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 32/2011Pred dvanajstimi leti sem predstavitev Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN) pospremil z uvodno opombo, da bi ga bilo ustrezneje poimenovati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Novi Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) ima prav tak naslov, žal pa (če odštejemo njegovo poimenovanje in malenkostne poskuse ureditve nekaterih neurejenih pravnih institutov) njegova vsebina ne odseva tega, kar bi strokovna javnost, naročniki in ponudniki od zakona, ki je dejansko nastajal ves čas veljavnosti svojega predhodnika, pričakovali. Tukaj ne morem ponavljati vseh sistemskim dilem, kot je denimo neurejeno vprašanje sodnega varstva zoper odločitev Državne revizijske komisije in za ureditev katerega tudi kljub nesporni strokovni podpori očitno ni politične volje, zato sem se v tem prispevku odločil prikaz zamejiti na dileme, ki so se mi takoj ob uveljavitvi ZPVPJN pojavile ob vprašanju stroškov (pred)revizijskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄44

Upravljanje javnih podjetij po uveljavitvi ZUKN

Černeka Gregor, Mužina Aleksij, 11.11.2010

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Gregor Černeka, dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 44/2010Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN) je v prehodnih določbah, in sicer v četrti alineji prvega odstavka 43. člena, razveljavil Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS) v delu, ki ureja sprejemanja letnega poročila in položaj direktorja javnega podjetja. Zaradi takega posega v določbe ZGJS je vprašanje, ali so skupni organi ustanovitelja, kot jih ureja Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), še smiselni (ko je občin ustanoviteljic več) in sploh, ali naj še naprej obstajajo javna podjetja kot posebni javnopravni statusni pojem. Vprašanje pa je tudi, ali je neposredni način izvajanja gospodarskih javnih služb oziroma javnih naročil brez javnega razpisa še dopusten.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄33

Koncesije gradenj v luči razlage prava EU

dr. Aleksij Mužina, 26.8.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 33/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄3-4

Končno upravni spor v javnih naročilih?

dr. Aleksij Mužina, 28.1.2010

Upravni spor, PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 3-4/2010Ministrstvo za finance je pripravilo nov predlog novele Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN)1 in ga tik pred koncem leta poslalo v medresorsko usklajevanje. Predlog novele tega zakona z vrsto sprememb in dopolnitev globoko posega v dosedanjo ureditev pravnega varstva v postopkih jav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄11

Najnovejša praksa Sodišča ES s področja javnega naročanja in javno-zasebnega partnerstva

dr. Aleksij Mužina, 19.3.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleksij Mužina, dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 11/2009Bralcem tega prispevka verjetno ni treba natančneje pojasnjevati, da Sodišče ES odloča v dveh različnih tipih postopkov, in sicer na podlagi tožbe proti državi članici zaradi neizpolnjevanja obveznosti na podlagi 226., 227. in 228. člena Pogodbe o ES in o predhodnih vprašanjih (predhodno odločanje n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄47

Javne službe, državne pomoči in javno-zasebna partnerstva

dr. Aleksij Mužina, 4.12.2008

Kultura in umetnost

dr. Aleksij Mužina, dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 47/2008Knjiga Javne službe, državne pomoči in javno-zasebna partnerstva, katere avtorja sta mag. Petra Ferk in Boštjan Ferk (GV Založba, Ljubljana 2008, 370 strani), je pomembna zapolnitev dosedanjih del s področja javnih služb in javno-zasebnih partnerstev, še zlasti zaradi poglobljenega teoretičnega znan...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄12

Omejitvena pravila za vložitev zahtevka za revizijo in učinkovito pravno varstvo

dr. Aleksij Mužina, 27.3.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 12/2008 Konferenca EU dr. pravnih znanosti, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, odvetnik Uveljavitev Zakona o javnem naročanju in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev1 ter številnih novel Zakona o reviziji postop...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄46

Javna naročila (pravnih) storitev v luči sodbe Sodišča ES An post

dr. Aleksij Mužina, 29.11.2007

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 46/2007dr. pravnih znanosti, docent na Fakulteti za manegement Koper Univerze na Primorskem Bralca tega prispevka zagotovo ni treba opozarjati na to, da so javna naročila razdeljena v skupino za skupni evropski trg prioritetnih (A) in skupino neprioritetnih (B) storitev. Storitve iz prve skupine ali ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄38

Reforma prava javnih naročil

dr. Aleksij Mužina, 5.10.2006

Proračun

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 38/2006Pravo javnih naročil nas vznemirja vse od leta 1997, ko je v Republiki Sloveniji začel veljati prvi celoviti zakon, ki je obravnaval postopke oddaje javnih naročil in nadomestil do tedaj veljavne vladne odredbe. Od takrat je bilo to področje pogosto reformirano (2000, 2004, pravno varstvo pa 1999, 2...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄2

Uporaba direktiv po 31. januarju 2006

dr. Aleksij Mužina, 19.1.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Proračun

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 2/2006Ker rok za implementacijo direktiv v slovensko nacionalno zakonodajo poteče 31. januarja 2006, gre v tokratnem prispevku poudarek nameniti ugotovitvi, da utegnejo imeti vsaj nekatera pravila direktiv (ker ne bodo pravočasno vnesena v nacionalno pravo) neposredni učinek. V prilogi PP št. 33/2005 se...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄33

Izhodišča nove ureditve javnega naročanja in naročanja na infrastrukturnem sektorju

dr. Aleksij Mužina, 1.9.2005

Proračun

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 33/2005Avtor ni član nobene izmed delovnih skupin za pripravo nove zakonodaje na področju javnih naročil, zato so stališča in predlogi v tem prispevku rezultat zgolj avtorjevega raziskovalnega nemira. Evropski parlament in Svet sta sprejela dve novi direktivi, ki spreminjata in združujeta veljavne direk...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(63)

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2017(5) 2016(2)
2015(1) 2013(2) 2012(2) 2011(1)
2010(3) 2009(1) 2008(2) 2007(1)
2006(2) 2005(7) 2004(5) 2003(5)
2002(9) 2001(4) 2000(4) 1999(2)
1998(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: M

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov