O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 6 (od skupaj 6)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Načelo davčne pravičnosti in davek od dobička iz kapitala

mag. Joži Češnovar, 7.2.2019

Davki občanov in dohodnina, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 5-6/2019Davčne zavezance je vznemirjala dosedanja praksa Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) v zvezi z obdavčitvijo kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi deleža v družbi (poslovnega deleža ali delnice), in sicer v primerih, ko družbenik družbe ni financiral zgolj z vplačilom osnovnega vložka oziroma nominalnega zneska delnice, temveč še z drugimi načini lastniškega financiranja družbe. FURS je namreč trdil, da se kapitalski vložki družbenika v obliki naknadnih vplačil in v obliki vplačanega presežka kapitala (agio), ki jih družba evidentira v postavki kapitalske rezerve, ne vštevajo v nabavno vrednost poslovnega deleža oziroma delnice. Posledica tega stališča je bilo obdavčevanje fizičnih oseb z davkom od dobička od kapitala na del vrednosti, ki so jo dosegli ob odsvojitvi kapitala, ki ni predstavljala dobička odsvojitelja, temveč zgolj povračilo njegovega vložka. Vrhovno sodišče je takšno razlago zavrnilo in s precedenčno sodbo, ki jo je javno razglasilo 22. januarja 2019, prekinilo to davčno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Popravek odbitka DDV v primeru prisilne poravnave

mag. Joži Češnovar, 24.11.2016

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 45-46/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče) se je ob reševanju revizije v upravnem sporu odločilo prekiniti postopek in Sodišču Evropske unije (SEU) zastaviti tri vprašanja glede pravilne razlage 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV). Pravilna razlaga teh členov Direktive o DDV bo Vrhovnemu sodišču pomagala razsoditi, ali Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) za davčnega zavezanca, nad katerim je bila potrjena prisilna poravnava, res določa obveznost popravka odbitka vstopnega DDV, vsebovanega v terjatvah oziroma v delu terjatev, ki mu jih zaradi prisilne poravnave ni treba več plačati, kot to trdi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Razlikovanje med obdavčitvijo družbenikov osebnih in kapitalskih družb ni bilo v skladu z Ustavo

Joži Češnovar, 15.5.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Joži Češnovar, Pravna praksa, 19/2014V prispevku v PP, št. 37/2011, sem zagovarjala stališče, da je obdavčevanje ustvarjenega dobička v osebnih družbah, kot ga je urejal Zakon o dohodnini (ZDoh-2), v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in zato neustavno. Tretji odstavek 90. člena ZDoh-2 je namreč določal, da se za namene obdavčevanja kot dividenda šteje in obdavčuje pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika. Ker se po pravilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ta "zgodi" samodejno ob sprejetju letnega poročila družbe, je davčna obveznost za plačilo dohodnine od dividende nastala že v tistem trenutku in neodvisno od dejanskega izplačila dobička družbeniku. Dohodnino od dividende, ki je davek fizičnih oseb, je bilo treba plačati, čeprav si družbenik osebne družbe dobička ni izplačal in je dobiček ostal v družbi. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-175/11 z dne 10. aprila 2014 to tezo tedaj objavljenega članka potrdilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Je povrnitev stroškov izobraževanja nekdanjemu delodajalcu s strani novega delodajalca za delavca res obdavčena boniteta?

Joži Češnovar, 26.4.2012

Poravnava davkov in prispevkov

Joži Češnovar, Pravna praksa, 16-17/2012Plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, pod pogojem, da gre za izobraževanje oziroma usposabljanje v zvezi s poslovanjem delodajalca, se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ne štejejo za boniteto, temveč so neobdavčen dohodek delojemalca. V praksi niso redki primeri, ko delavec med izobraževanjem, ki ga je plačal delodajalec, ali po njegovem končanju prekine delovno razmerje in se zaposli pri drugem delodajalcu, pri čemer novi delodajalec namesto delavca prvemu delodajalcu povrne stroške izobraževanja v višini, kot je bila za primer delavčeve odpovedi delovnega razmerja dogovorjena v pogodbi o izobraževanju med delavcem in prvim delodajalcem. Iz sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. I U 136/2009 z dne 9. marca 2010, sicer sprejete še na osnovi starega Zakona o dohodnini (ZDoh), izhaja stališče, da naj bi taka plačila za delavca pomenila obdavčen prejemek iz delovnega razmerja, in ne plačilo stroškov izobraževanja v povezavi z zaposlitvijo, ki se po takrat veljavnem ZDoh niso vštevala v osnovo za davek od osebnih prejemkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Ustavnost ureditve obdavčitve izplačila dobička družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo in komplementarju komanditne družbe

Joži Češnovar, 29.9.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Joži Češnovar, Pravna praksa, 37/2011Tretji odstavek 90. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa, da se za namene obdavčevanja kot dividenda šteje in obdavčuje tudi pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, s čimer določba ureja obdavčitev izplačila dobička družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo in komplementarju komanditne družbe. Pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika se "zgodi" avtomatično ob sprejetju letnega poročila družbe, v katerem se ugotovi dobiček iz poslovanja. Pripis dobička, s tem pa tudi nastanek davčne obveznosti za plačilo dohodnine od dividende, je tako neodvisen od dejanskega izplačila dobička družbeniku. Če dobro proučimo veljavno ureditev, ugotovimo, da davčna obveznost za plačilo dohodnine od dividende, ki je davek na prejemke fizičnih oseb, nastane v trenutku, ko sploh še ne pride do prehoda premoženja od družbe k družbeniku. Zato se z dohodninsko zakonodajo posega v premoženje družb z neomejeno odgovornostjo in komanditnih družb, tega pa ni pri drugih gospodarskih družbah. Je taka ureditev upravičena in v skladu z ustavno zagotovljenim načelom enakosti pred zakonom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄13

Nabava zdravil za nadaljnjo prodajo po ZJN-1

Joži Češnovar, 6.4.2006

Proračun, Zdravila

Joži Češnovar, Pravna praksa, 13/2006Lekarne, ki so ustanovljene kot javni zavodi, že več let opozarjajo na problematiko javnega naročanja zdravil pri opravljanju lekarniške dejavnosti, h kateremu so zavezane po veljavni zakonodaji. Ker bo v Sloveniji v kratkem zaradi prevzemanja evropske zakonodaje – direktive 2004/18/ES1 in direktive...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(6)

Leto objave

2019(1) 2016(1) 2014(1) 2012(1)
2011(1) 2006(1)

Področja

3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČ DĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: Č

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov