O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 34)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Direktiva 2012/29/EU: dve leti zamude pri implementaciji in načelo lojalne razlage

dr. Primož Gorkič, 29.3.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 12-13/2018Rok za prenos Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (v nadaljevanju Direktiva) se je iztekel 16. novembra 2015. Slovenija je Direktivo delno implementirala z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, nekatere kazenskoprocesne rešitve pa na prenos še čakajo; zadnji poskus implementacije v noveli ZKP-N ni uspel. Vendar pa to ne pomeni, da smejo kazenski sodniki z uporabo Direktive čakati na zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Opis kaznivega dejanja v kazenskem postopku, prvi del: vsebinske in formalne razsežnosti opisa kaznivega dejanja

dr. Primož Gorkič, 18.1.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 2/2018V kazenskih postopkih, ki sledijo akuzatorno-inkvizitorni tradiciji, običajno kot informacijsko hrbtenico postopka označujemo kazenski sodni spis. Latinski rek Quod non est in actis non est in mundo danes nedvomno še vedno velja in opozarja na spoznavne omejitve, ki spremljajo vsak, ne le kazenskega postopka. Vendar pa se s krepitvijo akuzatornih prvin kazenskega postopka kot informacijski temelj vsake kazenske zadeve vse močneje vzpostavlja opis kaznivega dejanja. To potrjuje tudi novejša judikatura slovenskih in tujih oziroma mednarodnih sodišč. Zato kaže tej prvini kazenskih postopkov nameniti nekoliko več pozornosti in sistematične obdelave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Še vedno o uradu evropskega javnega tožilca

dr. Primož Gorkič, 21.4.2017

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2017V Coimbri je 29. in 30. marca potekal simpozij ECLAN-a, akademske mreže za evropsko kazensko pravo. V središču pozornosti je bilo zadnje besedilo osnutka uredbe o uradu evropskega javnega tožilca (EJT) z dne 31. januarja 2017. Ker med državami članicami ni soglasja za uvedbo urada EJT, je skupina držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, sprožila mehanizem okrepljenega sodelovanja na podlagi prvega odstavka 86. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Izvedena priča

dr. Primož Gorkič, 11.2.2016

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 6/2016Zakon o kazenskem postopku (ZKP) celovito ureja tri osebna dokazna sredstva: pričo, izvedenca in obdolženca. V literaturi je verjetno največ pozornosti namenjene sicer obdolžencu kot specifičnemu dokaznemu sredstvu, ker nastopa hkrati tudi kot (glavni) procesni subjekt, katerega položaj določajo temeljna procesna jamstva. Vendar pa pri tem ne smemo zanemariti dilem, ki se porajajo v zvezi s pričo in izvedencem. Čeprav je na prvi pogled razlika med njima jasna, pa zlasti praksa kazenskih postopkov kaže, da ni tako. Verjetno je prišel čas, ko moramo odkrito pripoznati tudi institut t. i. izvedene priče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Položaj beguncev v kazenskem postopku v luči prakse ESČP in Ustavnega sodišča RS

Oštir Ana, Reven Rebeka, Gorkič Primož, 17.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Oštir, Rebeka Reven in dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 36-37/2015Čemu posebej in drugače obravnavati položaj beguncev v kazenskem postopku? Kot bomo prikazali v nadaljevanju, so argumenti za drugačno obravnavanje dejanske narave, ki zaradi svoje intenzivnosti zahtevajo pravne rešitve, s katerimi naj se beguncem v kazenskem postopku zagotovi procesni položaj, primerljiv s procesnim položajem drugih domnevnih storilcev v kazenskem postopku. Zato si za boljše razumevanje za začetek poglejmo hipotetičen, vendar na resničnih okoliščinah utemeljen dejanski stan, ki naj osvetli specifičen položaj begunca v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Pravna narava sklepa o sprejemu priznanja krivde

dr. Primož Gorkič, 11.6.2015

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 23/2015Če obdolženec na predobravnavnem naroku prizna krivdo po obtožbi, sodišče presodi, ali naj priznanje sprejme ali zavrne (drugi odstavek 285.c člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP). Narava sklepa o priznanju ali zavrnitvi krivde je zelo zanimiva. Ta sodna odločba se namreč upira klasifikacijam, ki jih teorija kazenskega procesnega prava uporablja pri pojasnjevanju narave sodnih odločb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Varstvo in meje odvetniške poklicne tajnosti v kazenskem postopku

dr. Primož Gorkič, 19.3.2015

Odvetništvo in notariat, Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 11-12/2015Nesporno je, da je treba režimu poseganja v odvetniško poklicno tajnost nameniti posebno pozornost, tako v zakonodaji kot tudi praksi kazenskega postopka. To na splošni ravni izhaja iz posebnega položaja odvetništva, ki kot del pravosodja uživa (institucionalno) samostojnost in (funkcionalno) neodvisnost. Tak položaj ni namenjen zaščiti odvetnikov in odvetniškega poklica, ampak zaščiti njihovih (potencialnih) strank - torej vseh nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Izdaja tajnih podatkov in mediji - poskus razčlenitve

dr. Primož Gorkič, 6.11.2014

Pravoznanstvo

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 42-43/2014Kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov (260. člen Kazenskega zakonika - KZ-1) je zelo kompleksna določba. Čeprav je umeščeno v poglavje dejanj zoper uradno dolžnost in javna pooblastila, seže mnogo dlje. S to inkriminacijo se namreč zagotavlja predvsem kazenskopravno varstvo interesov, zaradi katerih je neki konkreten podatek označen za tajnega. To so podatki, ki so lahko le v javnem interesu in zato načeloma tudi predmet javne razprave. Na tej točki trči varstvo tajnih podatkov ob varstvo ustavno zagotovljene svobode izražanja in tiska. Zato je treba določbo, kolikor sankcionira dejanja izražanja in izmenjevanja mnenj o takih podatkih, razlagati ozko in - predvsem - upoštevajoč načelo sorazmernosti. Ali daje določba 260. člena KZ-1 za to primerno materialnopravno podlago?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Hramba in obdelovanje prometnih podatkov za namene kazenskega postopka po razveljavitvi ZEKom-1

dr. Primož Gorkič, 28.8.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 33/2014Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-65/13-19 z dne 3. julija 2014 razveljavilo določbe 162.-169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov (med drugim tudi) za namene kaz
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Ko moj telefon vohuni za mano

dr. Primož Gorkič, 24.4.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2014Zgodila se nam je tehnologija. Vedno prisotna, vse prežemajoča, s popolnim spominom, komunikativna, elegantna, dih jemajoča, izdajalska. Še dobro, da se ne zavedamo, kako ranljivi smo zaradi nje. Če vas vprašam, ali ste žrtev kibernetske kriminalitete, bi večina morala odgovoriti: ne vem. Kazniva dejanja, podkrepljena s sodobno tehnologijo, niso izziv le za organe kazenskega postopka, tudi viktimizacijski procesi so se precej spremenili. Žrtev sploh ne ve, kaj se ji dogaja (je nevednost blagoslov?).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Načelo sorazmernosti in izločanje nezakonitih dokazov v slovenskem pravu: drugi del

dr. Primož Gorkič, 6.2.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 5/2014Ta članek ne govori o tem, ali se zavzemam za utilitaristično doktrino izločanja ali ne. Govori o tem, ali je tak pristop pri nas sploh mogoče resno zagovarjati, upoštevajoč trenutno stanje (ustavnega) kazenskega procesnega prava. V teoriji prevladuje t. i. dosledna, radikalna doktrina izločanja dokazov, redna sodišča pa se vse bolj nagibajo v smer utilitarističnega pristopa. Vendar pa so stališča, ki so jih zavzela sodišča v teh primerih, pomanjkljiva. Utilitaristična stališča, ki so jih sprejela (naj si bodo nosilna ali zgolj obiter dicta), pomenijo poseg v ustavna jamstva bodisi obdolženca bodisi drugih oseb. To pomeni, da je treba tudi tehtanje opraviti v okvirih, ki jih postavlja ustavna ureditev. Tega sodišča v omenjenih zadevah niso naredila - pa bi morala. S svojimi stališči namreč odstopajo od ustaljene prakse varstva ustavnih jamstev obdolženca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Kazenski postopek: legitimnost skozi preverljivost

dr. Primož Gorkič, 30.1.2014

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 4/2014Zdi se, da so časi, ko so razvoj kazenskega procesnega prava narekovala temeljna procesna jamstva, mimo. To ne pomeni, da procesna jamstva kazenskega postopka danes ne sooblikujejo več. Nasprotno, so odločilen, če ne konstitutiven element pravnosti kazenske represije. Vendar pa imamo s procesnimi jamstvi velik problem takoj, ko se z deklarativnega prikimavanja spustimo na raven njihovega izvrševanja. Izvrševanje procesnih jamstev namreč terja, da smo sploh sposobni zaznati trenutek, ko organi kazenskega postopka izgubijo posluh zanje. Z drugimi besedami: če želimo procesna jamstva ohraniti pri življenju, mora biti ravnanje organov kazenskega postopka transparentno in skozi transparentnost tudi preverljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Mednarodno kazensko procesno pravo

dr. Primož Gorkič, 9.1.2014

Kultura in umetnost

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 1/2014Pri založbi Narodne novine je že pred časom izšla knjiga akademika Davorja Krapca Međunarodno kazneno procesno pravo: Oris postupka pred međunarodnim kaznenim sudovima (Mednarodno kazensko procesno pravo: Oris postopka pred mednarodnimi kazenskimi sodišči, Narodne novine, Zagreb 2012, 284 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Teritorialne meje ustavne zahteve po sodni odločbi: dva primera

Šugman Stubbs Katja, Gorkič Primož, 18.10.2013

Človekove pravice

dr. Katja Šugman-Stubbs, dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2013V Ustavi Republike Slovenije se kot pogoj dovoljenosti določenih posegov v človekove pravice pogosto pojavlja izdaja sodne odločbe. Tak primer so določbe o priporu (20. člen Ustave RS) in varstvu zasebnosti (35.-37. člen Ustave RS). Kadar gre za zadeve, ki se nanašajo izključno na območje Republike Slovenije, je tak pogoj v presoji Ustavnega sodišča RS dovolj jasen, izdelan in predvidljiv. Kadar pa presoja določenega pravnega primera vsebuje tudi "tuj" element, pa se Ustavno sodišče pri razlagi tega pojma zapleta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Evropski javni tožilec: zdaj gre (zares) zares!

dr. Primož Gorkič, 5.9.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 34/2013Evropska komisija je 17. julija 2013 sprejela predlog uredbe o ustanovitvi Urada evropskega javnega tožilca. Čeprav gre za telo, ki bo primarno skrbelo za pregon kaznivih dejanj zoper finančne interese Evropske unije, bodo posledice njegove ustanovitve daljnosežnejše. S to uredbo se kazensko procesno pravo držav članic deloma unificira, pričakovati pa je tudi vse večje poenotenje oziroma harmonizacijo organizacijskih in procesnih vidikov kazenskega prava držav članic EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Ne tožilska, policijska preiskava?

dr. Primož Gorkič, 6.9.2012

Kultura in umetnost

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 34/2012Pri založbi Neuer Wissenschaftlicher Verlag je v sodelovanju z avstrijskim ministrstvom za pravosodje izšla knjižna izdaja raziskave Reformirani preiskovalni postopek v praksi (A. Birklbauer, W. Stangl, R. Soyer in drugi: Die Rechtspraxis des Ermittlungsverfahrens nach der Strafprozessreform, NWV, Dunaj in Gradec 2011, 502 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

ZKP z uvodnimi pojasnili

dr. Primož Gorkič, 17.5.2012

Kultura in umetnost

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 19/2012Sredi maja se začne uporabljati zadnja novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), zato je že skrajni čas, da se z rešitvami, ki jih novela prinaša, podrobneje seznanimo. Tako je pred kratkim izšla knjiga Zakon o kazenskem postopku (ZKP) z novelo ZKP-K ter uvodnimi pojasnili mag. Štefana Horvata in stvarnim kazalom Andreje Tratnik Zagorac (GV Založba, Ljubljana 2012, 517 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Dokazi, pridobljeni pri carinskem nadzoru ob prehodu državne meje, v kazenskem postopku

Primož Gorkič, 18.8.2011

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 30-31/2011Ustavno sodišče je 6. julija 2011 sprejelo odločbo št. Up-1293/08. Odločba je pomembna, ker se loteva tudi vprašanj zasebnosti v prevoznih sredstvih in procesnih jamstev pri pridobivanju dokazov v nekazenskih postopkih ter njihove dovoljenosti v poznejšem kazenskem postopku. Preden nadaljujete z branjem, pa najprej vabim k branju odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄40-41

Pravni kanibalizem

Primož Gorkič, 15.10.2010

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄36

K razpravi o ustroju državnega tožilstva

dr. Primož Gorkič, 16.9.2010

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 36/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

K sporazumevanju v nemškem kazenskem postopku

dr. Primož Gorkič, 1.7.2010

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄19

Evropski odvetniki o evropskem kazenskem pravu

dr. Primož Gorkič, 13.5.2010

Odvetništvo in notariat

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 19/2010Evropsko kazensko odvetniško združenje (European Criminal Bar Association - ECBA) je 23. in 24. aprila v Antwerpnu organiziralo redno spomladansko konferenco. Najbrž ne čudi, da je bila njena rdeča nit ocena stanja in perspektiv evropskega kazenskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄16-17

Presoja ustavnosti postopka s kaznovalnim nalogom: zamujena priložnost?

dr. Primož Gorkič, 22.4.2010

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 16-17/2010Ustavno sodišče je konec preteklega leta na zahtevo Okrajnega sodišča v Žalcu presojalo ustavnost določbe 445.d člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),1 ki izključuje veljavnost prepovedi reformatio in peius v postopku po razveljavitvi sodbe o kaznovalnem nalogu.2 Odločba je sicer dobrodošel korak ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄10

Evropski javni tožilec je pred vrati

Primož Gorkič, 11.3.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Gorkič, Pravna praksa, 10/2010Evropski javni tožilec (EJT) pospešeno postaja realnost. Ustanovitev urada EJT bo naslednji pomembnejši korak evropskega kazenskega prava. Tak je vsaj prvi vtis s seminarja Prihodnost evropskega javnega tožilca v organizaciji Kasacijskega sodišča in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) v ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄42

Načelo sorazmernosti in izločanje nezakonitih dokazov: v slovenskem pravu?!

Primož Gorkič, 29.10.2009

Kazenski postopek

Primož Gorkič, Pravna praksa, 42/2009Slovenska različica ekskluzijskega pravila je nedvomno ena od posebnosti slovenskega kazenskega procesnega prava. Primerjalno gledano je namreč domet pravila zelo širok, zlasti zato, ker je pravilo zastavljeno izrazito dosledno. Mislim, da s tem ni nič narobe. Prej nasprotno, podpiram strogo in dosl...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(34)

Leto objave

2018(2) 2017(1) 2016(1) 2015(3)
2014(6) 2013(2) 2012(2) 2011(1)
2010(6) 2009(2) 2008(1) 2007(2)
2006(4) 2005(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: G

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov