O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 3 (od skupaj 3)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Nadaljevanje agonije za družbenike izbrisanih družb?

Ivanjko Šime, Grušovnik Lara, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Šime Ivanjko, Lara Grušovnik, Pravna praksa, 49-50/2018Dne 11. decembra 2018 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu razglasilo sodbo v zadevi Lekić proti Sloveniji, s katero ni ugotovilo kršitev človekovih pravic pri izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra in ex lege prenosu odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe na družbenike na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999. Navedeni zakon je bistveno odstopal od temeljnega načela korporacijskega prava, da družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti družbe samo do višine svojega kapitalskega vložka, z osebnim premoženjem pa le v primeru, da so izpolnjeni pogoji za institut spregleda pravne osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Razvoj koncepta prepovedi zlorabe pravic v sodni praksi Sodišča EU

Lara Grušovnik, 6.12.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lara Grušovnik, Pravna praksa, 47/2012Kljub načelnemu stališču rimskega prava, da ne ravna dolozno, kdor izvršuje svojo pravico (Nullus videtur dolo facere, qui suo iure utitur), se je že v rimski klasični kazuistiki izoblikovalo mnenje, da ne gre za izvrševanje pravice, temveč za njeno zlorabo, če upravičenec pravico izvršuje zato, da bi s tem škodoval drugemu. Danes je prepoved zlorabe pravice inkorporirana v večino pravnih ureditev po svetu in se poleg prepovedi izvrševanja pravice zaradi škodovanja drugemu razteza tudi na situacije, ko oseba ne uporablja oziroma izvršuje pravice v skladu z namenom in cilji, za katere je ta pravno urejena. Prepoved zlorabe pravic na temelju dobre vere, vestnosti in poštenja tako služi primerom, ko je pravno pravilo formalno sicer upoštevano, pri čemer pa cilj norme ni dosežen, ampak je pravna norma zlorabljena za osebne koristi ali zaradi škodovanja drugemu. Tudi Sodišče Evropske unije je v sodbah že večkrat zavzelo stališče, "da se na pravo Unije ni dovoljeno sklicevati z namenom zlorabe ali prevare". Ker pa notranji trg kot jedro EU omogoča prosto gibanje več milijonov ljudi, ki v državah članicah EU ponujajo svoje storitve, ustanavljajo sedeže ipd., lahko pride do zlorabe prava EU s strani oseb, ki na škodo matične države članice zlorabijo pravico do sklicevanja na pravo EU za dosego osebnih koristi. Zaradi pogosto nejasne meje med rabo in zlorabo pravice želim s pregledom razvoja sodne prakse Sodišča EU in navajanjem nekaterih pomembnejših odločitev s tega področja osvetliti to problematiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Pravica do prostega gibanja in družinske združitve v praksi po sodbi v zadevi Metock

Lara Grušovnik, 21.7.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lara Grušovnik, Pravna praksa, 28-29/2011Eden od strahov držav članic EU je nedvomno neobvladovanje imigracijskih pritiskov. Pretirano priseljevanje državljanov tretjih držav na svoje ozemlje poskušajo omejiti z restriktivno zakonodajo, pri čemer so zavezane upoštevati norme, ki jih za to področje določa pravna ureditev na ravni EU. Tako so priseljencem posebej nenaklonjene države članice EU doživele hladen tuš, ko je Sodišče EU v sodbi v zadevi Metock in drugi proti Irski (C-127/08) razlagalo določbe Direktive 2004/38/ES v smeri, da država članica zakoncu državljana EU, sicer državljanu tretje države, za vstop in bivanje na svojem ozemlju ne sme postavljati dodatnih pogojev, ki jih sicer ne določa direktiva. Da bi harmonizirale nacionalno pravo z določbami Direktive 2004/38/ES v skladu s to razlago, so države članice morale odpraviti pogoj predhodnega bivanja na ozemlju druge države članice, prav tako pa tudi pogoje glede okoliščin sklenitve zakonske zveze in vstopa državljana tretje države, tj. zakonca državljana EU, na svoje ozemlje. Sodba, ki je okrepila pravice državljanov tretjih držav, ki so zakonci državljana EU, je po pričakovanjih sprožila nemalo razburjenja pri državah članicah. Danska je šla celo tako daleč, da je preostale države članice pozivala k ignoriranju sodbe. Poglejmo si dogajanje po razglasitvi sodbe, njeno (ne)upoštevanje v državah članicah EU ter pozitivne in negativne vplive sodbe nanje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(3)

Leto objave

2018(1) 2012(1) 2011(1)

Področja

4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: G

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov