O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Odstop terjatve med pravdo

Dejan Kramar, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Dejan Kramar, Pravna praksa, 24-25/2020V poslovni praksi pogosto prihaja do odstopa terjatve s pogodbo oziroma cesijo. Če v zvezi z odstopljeno terjatvijo poteka pravdni postopek, ima prevzemnik nedvomno interes za izid pravde. Odtujitev terjatve, o kateri teče pravda, ne povzroči spremembe strank, a je ne glede na to treba spremeniti tožbeni zahtevek tako, da se zahteva izpolnitev v korist pridobitelja. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, če pride do odstopa terjatve, o kateri teče pravda, to sicer ni ovira, da se pravda med istima strankama ne bi dokončala. Prevzemnik lahko vstopi v pravdo kot novi tožnik le, če se s tem strinjata obe stranki. Ne glede na navedeno pa ima prevzemnik v primeru izostanka soglasja (tožene) stranke možnost sodelovanja v pravdi kot sosporniški intervenient.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Izvršnica kot instrument zavarovanja v gospodarskih pogodbah

Dejan Kramar, 6.5.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dejan Kramar, Pravna praksa, 17-18/2020Izvršnico je kot institut zavarovanja terjatev v slovenski pravni red uvedel Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Ta listina vsebuje izjavo dolžnika, s katero se zaveže plačati določen denarni znesek. Izvršnico lahko izdata le gospodarski subjekt ali javni organ. V zadnjem času se izvršnica pogosto uporablja kot alternativa menici za zavarovanje plačil oziroma jamstev v gospodarskih pogodbah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Delovnopravna kontinuiteta

Dejan Kramar, 23.4.2020

Delovna razmerja

Dejan Kramar, Pravna praksa, 15-16/2020Delovnopravna kontinuiteta je pravni standard delovnega prava. Gre za kontinuirano opravljanje dela. Pridobljene pravice, ki izhajajo iz nepretrgane delovne dobe, je treba spoštovati. V 109. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno, da se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Delovnopravna kontinuiteta pa je širši institut, ki velja tudi v drugih primerih, in ne zgolj pri delu, ki je nadaljevanje dela pri pravnem predniku delodajalca prevzemnika. Kadar delodajalci pri prevzetih delavcih ne spoštujejo nepretrganosti (kontinuitete) delovnega razmerja, so pravice iz delovnih razmerij nemalokrat kršene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Dinamični nabavni sistem po ZJN-3

Dejan Kramar, 20.7.2017

PRORAČUN

Dejan Kramar, Pravna praksa, 28-29/2017Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 49. členu definira dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem je tehnika in instrument za izvedbo postopkov elektronskega in skupnega javnega naročanja. Gre za popolnoma elektronski način naročanja. ZJN-3 te tehnike v postopkih javnega naročanja ne ureja na novo, spremenile so se določbe, ki jih je poznal predhodni Zakon o javnem naročanju (ZJN-2). ZJN-2 je to tehniko javnega naročanja, ki jo ZJN-3 sedaj imenuje dinamični nabavni sistem, sicer določal kot enega izmed posebnih načinov javnega naročanja. Predmetni članek skuša pojasniti bistvene značilnosti te tehnike izvajanja javnega naročanja in njeno uporabo, ki bo po prehodu na elektronski sistem javnega naročanja postala še bolj aktualna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Jamčevalni zahtevek pri podjemni pogodbi - rok iz prvega odstavka 635. člena Obligacijskega zakonika

Dejan Kramar, 24.11.2016

Obligacije

Dejan Kramar, Pravna praksa, 45-46/2016Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(5)

Leto objave

2020(3) 2017(1) 2016(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov