O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 20 (od skupaj 20)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Šeriatsko pravo (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Muslimanska vera ali islam, ki združuje več kot 1,2 milijarde ljudi, danes predstavlja drugo največjo svetovno religijo. Njen začetek sega v 7. stoletje, ko je v Meki pripadnik arabskega plemena Kurajš Mohamed dobival sporočila od boga Alaha. Gre za monoteistično religijo, ki ponuja človeštvu zedinjen pogled na smisel njegovega stvarjenja in obstoja, njegove končne usode in njegovega mesta med bitji sveta. Islam je hkrati religija, politični sistem in pravo. Poglavitni vir šeriatskega prava so določila muslimanske svete knjige, Korana, ki jih dopolnjujejo poročila o Mohamedovih izjavah, dejanjih ali odobritvah (hadisi oziroma suna). Med glavne vire šeriatskega prava štejemo še soglasje muslimanske skupnosti ali muslimanskih pravnikov glede določenega vprašanja (ijma) in sklepanje na podlagi analogije (qiyas). Obstajajo še pomožni pravni viri, ki so se razvili v okviru sunitskih in šiitskih pravnih šol. Koran in suna podrobno urejata družinsko, dedno in kazensko problematiko, vsebujeta pa tudi pravila obligacijskega in stvarnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Sodišča

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Šeriatsko pravo (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.3.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 9-10/2019Sledilci preroka Mohameda so za časa njegovega življenja in po njegovi smrti z ognjem in mečem širili svojo vero na vse strani. Do leta 651 so si pokorili Sveto deželo Palestino, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt ter ozemlja do srednje Azije. Do leta 716 pa so zasedli skoraj celoten Pirenejski polotok in del južne Francije ter močno ogrožali že oskubljeno Bizantinsko cesarstvo. Sledila je notranja utrditev islama na osvojenih ozemljih, kar je zajemalo uveljavljanje (božanskega in nespremenljivega) šeriatskega prava. Pravna teorija se je razvijala v okviru muslimanskih sunitskih in šiitskih pravnih šol. Družinskopravno materijo v klasičnem šeriatskem pravu smo si že ogledali, zdaj pa se posvetimo klasičnemu islamskemu dednemu in kazenskemu pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Šeriatsko pravo (2. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.2.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5-6/2019Sredi sedmega stoletja se je na Bližnjem vzhodu rodila nova monoteistična veroizpoved - islam, ki se je v nadaljnjih stoletjih vztrajno širila na zahod in vzhod. Kmalu po smrti preroka Mohameda je prišlo do razkola med verniki. Večina je menila, da izvor prerokovega naslednika ni pomemben, če skupnost dosledno spoštuje islamsko pravo za dosego rešitve, manjšina pa je zagovarjala, da mora biti voditelj islamske skupnosti karizmatična osebnost in hkrati prerokov sorodnik. Razkol med suniti in šiiti se odraža v razvoju šeriatskega prava in islamske civilizacije nasploh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Šeriatsko pravo (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 10.1.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2019Ob besedi šeriat danes, morda celo nehote, največkrat pomislimo na kršenje človekovih pravic, pristranska sodišča, manjvrednost islamskih žensk in kamenjanje prešuštnikov. Dejanski pomen šeriata pa je "božanski" zakon islama in temelj islamske civilizacije. V našem, zahodnem svetu česa podobnega ne poznamo. Da bi lahko razumeli šeriat oziroma šeriatsko pravo, moramo najprej razumeti islam, ki je pravzaprav zelo logičen, ko dojamemo njegova načela, in ob tem upoštevati, da temelji na drugačnih pogledih na človeštvo, moralo, etiko in znanje. Šeriatsko pravo je zasnovano na muslimanski veri kot osnovnem izvoru prava, interpretacija šeriatskega prava pa se imenuje fikh. Za pravilno razumevanje šeriata je nujno vsaj osnovno poznavanje zgodovine oziroma nastanka islama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Čarovništvo in čarovniški procesi na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.12.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 47/2018Čarovništvo, kot ga poznamo iz ohranjenih zapisov sodnih postopkov na Slovenskem, je imelo korenine v pojmovanju o nadnaravnih sposobnostih nekaterih ljudi, navadno žensk, kar na začetku ni bilo vedno povezano z zlom. Čarovnica je z uroki, uporabo zdravilnih zelišč in molitvami lahko pozdravila bolezen, odkrila, kam je tat skril ukraden denar, in vrnila ljubezen. Od druge polovice šestnajstega stoletja pa je postajala vedno bolj povezana s hudičem. Znala je napovedovati (slabo) prihodnost, povzročati škodo, priklicati prekletstvo, zastrupljati. Čarovniški procesi na naših tleh se niso veliko razlikovali od procesov drugod po Evropi, trajali pa so do konca prve polovice osemnajstega stoletja. Za zadnji čarovniški proces na Slovenskem je dolgo veljal proces proti Marini Češarek v Ribnici leta 1701, vendar naj bi po nekaterih poročilih zadnjo čarovnico pri nas sežgali šele leta 1752.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Novoveška inkvizicija proti reformaciji, znanosti in prostozidarstvu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 8.11.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2018Papeška inkvizicija, ki je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja, ni pustošila po Evropi samo v srednjem veku. Težko si predstavljamo, da je bil zloglasni lov na čarovnice pravzaprav novoveški izum. V novem veku pa so se pojavile še nove nevarnosti za cerkev: satan se je preoblekel v Martina Luthra, Galilea Galileja, Giordana Bruna in kasneje v člane prostozidarske bratovščine. Da bi ohranili "čistost" katoliške vere in obranili blagor papeštva, je Rimskokatoliška cerkev leta 1542 oživila in preuredila staro papeško inkvizicijo po vzoru španske inkvizicije in jo uradno poimenovala Sveta kongregacija rimske in univerzalne inkvizicije ali na kratko Sveti oficij. Bila je pomembno orodje protireformacije. Razen pravice do pomilostitve, ki je bila pridržana za papeža, je imel Sveti oficij skoraj neomejena pooblastila, vključno z zahtevo do podpore posvetnih oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Inkvizicija - strah in trepet srednjeveške Evrope

mag. Urška Klakočar Zupančič, 27.9.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 36-37/2018Srednjeveška inkvizicija, ki se je bojevala s krivoverci - heretiki, čarovnicami in v dobi reformacije tudi s protestanti, velja za eno najbolj temačnih in strahotnih organizacij v vsej evropski zgodovini. Danes ob besedi inkvizicija takoj pomislimo na grozljivo mučenje jetnikov, ponarejanje dokazov, usmrtitve na grmadah in ustvarjanje splošne množične histerije med ljudmi. Resnično so bila to orodja inkvizitorjev Rimskokatoliške cerkve, s katerimi so odkrivali, zasliševali in kaznovali vse, ki bi lahko kakorkoli ogrozili avtoriteto Svetega sedeža v Rimu. Institucija za zatiranje krivoverstva je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja kot odgovor na pojav heretičnih skupin kristjanov, predvsem katarov v južni Franciji, proti katerim je Cerkev vodila prave križarske pohode. V naslednjih stoletjih je inkvizicija lovila vse, kar je dišalo po hereziji, in tako opustošila mesta in vasi v vsej Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 14.6.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 23/2018Skoraj petdesetletni, bolehni in tiranski angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je aprila 1540 silovito zaljubil v šestnajstletno angleško plemkinjo Katarino Howard (1523-1542, vladala od julija 1540 do novembra 1541) in jo poročil še istega leta. Mlada, neizobražena in neizkušena kraljica je ob impotentnem možu hitro našla ljubimca, zaradi česar jo je po približno letu in pol doletela ista usoda kot njeno sestrično Ano Boleyn (rojena med 1501 in 1507, umrla 1536, vladala od 1533 do 1536). Odsekali so ji glavo. Vendar Henrik ni umrl samski. Šesta in zadnja žena Katarina Parr (1512-1548, vladala od 1543 do 1547), ki je sicer le za las ušla obtožbi herezije, je kralja preživela, vendar le za eno leto. Po kraljevi smrti se je poročila s Thomasom Seymourjem (1508-1549), zanosila in umrla nekaj dni po porodu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 24.5.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 20-21/2018Angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je samo enajst dni po tem, ko je bila njegova druga žena Ana Boleyn (rojena med 1501 in 1507-1536, vladala od 1533 do 1536) obglavljena, poročil z angleško plemkinjo Jane Seymour (1508-1537, vladala od 30. maja 1536 do 24. oktobra 1537). Tretja žena mu je končno rodila težko pričakovanega moškega naslednika dinastije Tudor - sina Edvarda (1537-1553, vladal od 1547 do 1553) - za kar je plačala z življenjem, ko je zaradi vnetja umrla nekaj dni po porodu. Henrika je njena smrt globoko prizadela, njegovi svetovalci pa so že začeli iskati ženo številka štiri. Našli so jo v nemški vojvodi Kleve. Ana Klevska (1515-1557, vladala od 6. januarja 1540 do 9. julija 1540) je bila s Henrikom poročena le nekaj mesecev, vendar je imela kot njegova žena zagotovo največjo srečo, saj jo je odnesla brez praske in je odšla občutno bogatejša, kot je prišla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (2. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 26.4.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 16-17/2018Silna strast angleškega kralja Henrika VIII. Tudorja (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) do angleške plemkinje Ane Boleyn (rojena verjetno med 1501 in 1507, umrla 1536, vladala od 1533 do 1536) in njegova neuslišana želja po zakonskem moškem potomcu sta povzročili razkol med Anglijo in Rimskokatoliško cerkvijo ter sporno razveljavitev zakonske zveze med kraljem in potomko velikih španskih vladarjev Katarino Aragonsko (1485-1536, vladala od 1509 do 1533). Henrik in Ana sta se poročila še pred Katarinino smrtjo, leta 1532, naslednje leto pa je Ana rodila hčerko Elizabeto. Vse njene naslednje nosečnosti so se končale nesrečno, sama pa je postajala vedno bolj zagrenjena, vzvišena nad dvorjani, pogosto se je prepirala celo s kraljem. Henrik se je po treh letih od sklenitve zakonske zveze odločil, da se je znebi na najbolj krut način - odsekal ji je glavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 29.3.2018

Ostalo, Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 12-13/2018Veliko prelomnih dogodkov, ki so se zgodili v Angliji v 16. stoletju, je mogoče povezati z "ločitvijo" angleškega kralja Henrika VIII. Tudorja (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) od Katarine Aragonske (1485-1536, vladala od 1509 do 1533). Ena najbolj kontroverznih in tudi najgrših "ločitev" v zgodovini je imela posledice v hitri ločitvi Anglije od Rima, angleški reformaciji in nastanku protestantske anglikanske cerkve. Težko je verjeti, da je bil glavni vzrok za papeško izobčenje angleškega kralja in krvavi boj med katoliki in protestanti na Otoku kraljeva neizmerna strast do Anne Boleyn. Čeprav je ta kasneje izgubila glavo, Anglija zaradi nje nikoli več ni bila enaka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Poravnava Franca Jožefa z Madžari in nastanek Avstro-Ogrske

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.2.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5/2018Leto 2017 je poleg dvestoletnice zemljiškega katastra in tristoletnice rojstva Marije Terezije zaznamovala še ena habsburška obletnica, in sicer je februarja minilo sto petdeset let od nastanka dualistične monarhije Avstro-Ogrske. Nastala je pod cesarjem Francem Jožefom I. Habsburško-Lotarinškim (1830-1916, vladal od 1848 do 1916) in je obstajala vse do konca prve svetovne vojne. Državno tvorbo sta sestavljali dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem. Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Zaradi mejne reke Leithe sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi ogrski kralj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pragmatična sankcija

mag. Urška Klakočar Zupančič, 21.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 49-50/2017Marija Terezija Valburga Amalija Kristina Habsburška (1717-1780) se je na prestol povzpela na podlagi cesarskega dekreta, imenovanega pragmatična sankcija. Postala in ostala je prva in edina habsburška vladarica, ki je v habsburških dednih deželah zapustila dediščino, vredno Monarha z veliko začetnico. 17. maja letos je minilo 300 let od rojstva velike Habsburžanke, ki je bila tudi začetnica nove habsburško-lotarinške dinastije. Ustanovila je novo obliko države in razvila nov slog vladanja ter nov odnos med vladarjem in ljudstvom. Ljudje so jo imeli radi, ker jim je bila blizu. Kot očarljiva vladarica je z veliko tenkočutnostjo uveljavila reforme, ki so ustvarile temelj moderne avstrijske države. Kljub temu da je spoštovala določene protokole in tradicije, je povzročila velik prelom na skoraj vseh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

200 let zemljiškega katastra na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 23.11.2017

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 45-46/2017Dva dni pred božičem leta 1817 je cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški ali Franc I. Avstrijski (1768-1835, vladal od 1792 do 1835), znan tudi kot dvojni cesar, s posebnim patentom v Avstrijskem cesarstvu odredil novo izmero zemljišč, izdelavo katastrskih načrtov in ocenitev donosa zemljišč z izdelavo enotnih meril za odmero zemljiškega davka. Letos torej praznujemo okroglih dvesto let, odkar imamo na Slovenskem zemljiški kataster z numeriranimi parcelami. Geodeti so ta praznik že obeležili, ker pa ima zemljiški kataster kot temeljna nepremičninska evidenca o zemljiščih velik pomen tudi pri sklepanju pravnih poslov ter v upravnih in sodnih postopkih, je prav, da se razvoja zemljiškega katastra na naših tleh spomnimo tudi pravniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Upravičeni predlagatelji postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL

mag. Urška Klakočar Zupančič, 20.9.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 36/2012O Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) sem v preteklosti precej pisala, po pospešitvi reševanja teh zadev pa z veseljem ugotavljam, da se je začela oblikovati tudi sodna praksa. Več zadnjih odločb pritožbenega sodišča se nanaša predvsem na aktivno procesno legitimacijo oziroma upravičenje za vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Potrebnost gradbenega in uporabnega dovoljenja pri etažiranju

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.3.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 8/2012Kupec stanovanja bo kredit zanj zavaroval s hipoteko. Posamezna enota večstanovanjske stavbe, ki jo kupuje, je vpisana v zemljiško knjigo, vendar stavba še ni etažirana. Banka, ki daje kredit, zahteva predložitev gradbenega in uporabnega dovoljenja stavbe, saj, kot pravi, če tega ni, se lahko kaj zaplete pri vpisu etažne lastnine. Večstanovanjska stavba je bila zgrajena konec 19. stoletja. • Se res lahko kaj zaplete in kako ravnati, če gradbenega in uporabnega dovoljenja zaradi več kot sto let stare stavbe preprosto ni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄43

Določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL

Urška Klakočar Zupančič, 10.11.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2011 Postopki za določitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) so se izkazali za dolgotrajne in zahtevne. To je verjetno eden od ra
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi

Urška Klakočar-Zupančič, 7.7.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 26/2011V dosedanji praksi se je pokazalo, da Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki je bil sprejet 9. maja 2008, veljati pa je začel 24. maja 2008, ni doživel večjega uspeha. Vloženih je bilo sicer precej predlogov - na Okrajnem sodišču v Ljubljani do zdaj približno 317 - rešenih pa je bilo le 20, od tega samo eden vsebinsko, torej z vzpostavitvijo etažne lastnine. Kaj se je zgodilo, da zakon, katerega namen je bil zagotoviti pravno podlago za hitro in učinkovito vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskih stavbah, ureditev zemljiškoknjižnega stanja in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, v praksi ni zaživel oziroma je povzročil le zastoje, ki bi jih moral pravzaprav preprečevati? Kako se lotiti predlogov po ZVEtL in kako postopek, ki odpira mnoga vprašanja v praksi, sploh "pripeljati do konca"?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄15-16

Delitev stanovanjske hiše v solastnini v sodnem nepravdnem postopku

Urška Klakočar-Zupančič, 21.4.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 15-16/2011Solastnina je oblika lastninskega razmerja več oseb. Vsak solastnik lahko predlaga razdružitev solastninske skupnosti z delitvijo stvari v solastnini, pri čemer morajo sodišča stvar v naravi razdeliti tako, da dobi vsak solastnik tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes. Če stvar ni deljiva, se razdeli civilno tako, da se proda in kupnina razdeli med solastnike. Poglejmo si nekatere težave, s katerimi se soočajo sodišča, ki v nepravdnih postopkih odločajo o delitvah stavb oziroma stanovanjskih hiš.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(20)

Leto objave

2019(5) 2018(8) 2017(2) 2012(2)
2011(3)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov