O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Še o grožnjah in neveljavnosti pogodb

mag. Polona Kukovec, 10.1.2019

Obligacije

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 1-2/2019Z zanimanjem sem prebrala prispevek dr. Luigija Varanellija(v nadaljevanju: avtor), v katerem je kritičen do stališča Vrhovnega sodišča, zavzetega v sodbi, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018. V prispevku preko razmerja med ničnostjo pogodbe in kaznivim dejanjem Vrhovnemu sodišču pripiše de facto izbris 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ) iz našega pravnega reda, ker je sodišče v odločbi zavzelo stališče, da je nedopustna grožnja v konkretnem primeru, ko je bila stranka žrtev izsiljevanja, ki je pogodbo podpisala pod vplivom grožnje nasprotne stranke in sploh ni prejela izpolnitve, posledično pomenila ničnost pravnega posla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Vročanje sodbe obdolžencu v kazenskem postopku

mag. Polona Kukovec, 8.11.2018

Kazenski postopek

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 43/2018Z vročitvijo sodbe obdolžencu se varuje njegova pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Namen te pravice je, da lahko obdolženec z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Glede vročanja sodbe obdolžencu Zakon o kazenskem postopku (ZKP) razlikuje med obdolžencem, ki ima zagovornika, ter obdolžencem, ki zagovornika nima. Pri vročanju obdolžencu, ki nima zagovornika, zakonska ureditev loči med tem, ali se mu vroča sodba o izrečeni zaporni kazni ali se mu vroča druga odločba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravne posledice dedne nevrednosti

mag. Polona Kukovec, 21.4.2017

Dedovanje

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 16-17/2017Dedna nevrednost je institut, ki v primerih hujših prekršitev zoper zapustnika dediču prepreči dedovanje tako na podlagi zakona kot na podlagi oporoke. Razloge dedne nevrednosti Zakon o dedovanju (ZD) v 126. členu taksativno našteva in nato v naslednjem členu določa pravne posledice za potomce dedno nevrednega (prvi odstavek 127. člena ZD). Na prvi pogled se zdi, da se besedilo prvega odstavka 127. člena ZD nanaša tako na zakonito kot tudi na oporočno dedovanje, vendar pa po mojem mnenju sistematična razlaga določb ZD nujno vodi do sklepa, da je prvi odstavek 127. člena ZD dobesedno uporabljiv le v primeru dedovanja na podlagi zakona, ne pa tudi v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Namen prispevka ni celovita teoretična obdelava instituta dedne nevrednosti, temveč prikaz njegove aplikacije na hipotetičnem primeru. V prispevku bom osvetlila pojem vstopne pravice in argumentirala, da vstopna pravica pri oporočnem dedovanju ne pride v poštev. V nadaljevanju se bom vprašala, kdo deduje delež dedno nevrednega v primeru dedovanja na podlagi zakona in kdo v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Sklepno pa bom pokazala na procesno razsežnost zastavljenega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Načelo abstraktnosti menične zaveze

mag. Polona Kukovec, 10.2.2017

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 5/2017Menica je abstraktni vrednostni papir, kar pomeni, da pravica iz te listine obstaja ne glede na veljavnost temeljnega razmerja, ki je podlaga za njegovo izdajo. To načelo ni samo sebi namen in je prvenstveno namenjeno zaščiti (dobrovernega) tretjega, ki je menico veljavno pridobil. Zaradi načela abstraktnosti je zoper njega obseg ugovorov meničnih zavezancev močno zmanjšan. V prispevku me bo zanimal učinek izpostavljenega načela pri menici, ki je ostala v rokah strank temeljnega razmerja. Z naslonitvijo na judikate Vrhovnega sodišča in s stališča teorije bom predstavila obseg ugovorov, ki jih ima v takšnem primeru na voljo menični zavezanec, s posebnim poudarkom na dopustnosti uveljavljanja ugovora iz temeljnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Pravne posledice meničnega poroštva

mag. Polona Kukovec, 13.11.2014

Obligacije

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 44/2014Čeprav se zdi, da je menica že preživel institut, se v pravnem prometu še vedno uporablja; ne toliko kot plačilno sredstvo, pogosteje kot instrument zavarovanja obveznosti. Menica se najpogosteje izda zaradi poplačila obveznosti iz temeljnega posla (kavzalno razmerje), vendar to ne pomeni, da z izdajo menice obveznost iz temeljnega posla preneha. Ker je menična obveznost samostojna obveznost, so ugovori meničnega zavezanca v zvezi s temeljnim poslom zoper remitenta (meničnega upnika) močno omejeni. Kadar pa menica ostane v rokah prvotnega imetnika, menični dolžnik lahko zoper prvega meničnega upnika uveljavlja vse ugovore, tudi ugovore iz temeljnega razmerja. Šolski primer pretrganja s kavzalnim razmerjem (temeljnim poslom) je indosament (prenos menice na novega imetnika). V prispevku me bo zanimalo, ali do takega pretrganja pride tudi, če se menica avalira. Navedla bom argumente, zakaj menim, da menični porok nima na voljo ugovorov iz temeljnega posla, čeprav ima te ugovore na voljo zoper prvega meničnega upnika na primer trasant, za katerega se je porok zavezal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Problematičnost pridobitve lastninske pravice v denacionalizacijskem postopku

mag. Polona Kukovec, 10.5.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 18/2012K pisanju tega prispevka me je spodbudila nedavna odločitev Ustavnega sodišča v zadevi Up-457/09 z dne 28. septembra 2011. Ustavno sodišče je v pravnomočni odločitvi rednega sodišča o lastninski tožbi, s katero je postala pravnomočna odločitev upravnega organa o vrnitvi nepremičnine v naravi brezpredmetna, ugotovilo kršitev ustavne pravice denacionalizacijskega upravičenca do zasebne lastnine. Problematika se mi zdi zanimiva tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika. Redna sodišča se namreč še vedno srečujejo s primeri, ko tožnik stvarnopravni zahtevek usmeri zoper denacionalizacijskega upravičenca, ki je lastninsko pravico na nepremičnini dobil s pravnomočno odločbo upravnega organa v denacionalizacijskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄5

Drugačna rešitev predhodnega vprašanja v glavnem postopku kot obnovitveni razlog?

mag. Polona Kukovec, 4.2.2010

Civilni sodni postopki

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 5/2010V konkretnem primeru1 je sodišče v pravdi za zvišanje preživnine nekdanjemu zakoncu svoje razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljilo tudi z zaključki dokaznega postopka iz pravnomočne sodne odločbe srbskega sodišča, s katero je bilo rešeno premoženjskopravno razmerje med nekdanjima zakoncema...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(7)

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2017(2) 2014(1)
2012(1) 2010(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov