O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Blasfemija v Strasbourgu: o pravnih okvirih dovoljene kritike religij

Špela Kunej, 6.12.2018

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 47/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je konec oktobra izdalo sodbo v zadevi E. S. proti Avstriji, s katero je odločilo, da Avstrija ni kršila tožničine (E. S.) svobode govora s tem, ko jo je kazensko obsodila za izjavo o Mohamedovi pedofiliji. Na desnem robu političnega spektra je sodba škandalozni hit, tudi nekateri slovenski mediji so že izjavili, da je svoboda govora mrtva in da je zmagalo šeriatsko pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Draga šola

Špela Kunej, 27.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Kunej, Pravna praksa, 36-37/2018Evropske šole so samostojne enote meddržavne institucije Evropske šole, ki deluje od leta 1957, ko so jo ustanovile članice takratne Evropske skupnosti za premog in jeklo. Leta 1994 je pogodbo nadomestila Konvencija o Statutu Evropskih šol (v nadaljevanju Statut).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Delodajalci, vaš veliki brat vas gleda

Špela Kunej, 27.9.2017

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 36-37/2017Dne 5. septembra 2017 je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju veliki senat) izdal sodbo v zadevi Bărbulescu proti Romuniji (61496/08). Desetletje trajajoč spor je tako končno dobil epilog. Veliki senat je sicer odločil v prid Bărbulescuja, kljub ekonomski škodi, ki jo je slednji utrpel, pa mu - zaradi svojevrstnega razumevanja vzročne zveze - ni prisodil niti zadoščenja, kaj šele nadomestila za škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Irelevantna in zato legalna - nemška skrajna desnica

Špela Kunej, 10.2.2017

Politične stranke

Špela Kunej, Pravna praksa, 5/2017V torek, 17. januarja 2017, je drugi senat nemškega Zveznega ustavnega sodišča (v nadaljevanju Sodišče) po štirih letih odgovoril na zahtevek zveznega sveta, da ugotovi protiustavnost skrajno desne Nacionalne demokratske stranke (NPD). Sodišče je soglasno odločilo v prid toženca (v nadaljevanju Sodba).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Ni še čas za smrt

Špela Kunej, 2.7.2015

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 26/2015Dne 5. junija 2015 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) izdalo odločitev v zadevi Lambert in drugi proti Franciji in z njo umirjeno in nerevolucionarno prineslo jasnost v vprašanje legalnosti prekinitve oskrbe, ki ohranja življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Lovilci dolarjev na poti okoli sveta

Špela Kunej, 21.5.2015

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 20-21/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 5. februarja 2015 odločilo v zadevi NML Capital Ltd. proti Franciji. Odločitev je kratko poglavje v obsežnem epu, v katerem igrata glavni vlogi družba NML Capital Ltd. (NML) in Argentina, druge države in mednarodna sodišča pa so igralska zasedba v ozadju. Stranski vlogi sta odigrala med drugim tudi Gana, ki je leta 2012 zasegla argentinsko ladjo ARA Libertad, in Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu, ki je Gani naložilo, da ladjo izpusti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Za sodišča ni primerno, da bi narekovala medijem, kako morajo poročati o zadevah

Špela Kunej, 18.9.2014

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 36/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 10. julija 2014 izdalo sodbo, s katero je odgovorilo na vprašanje, kolikšna prizanesljivost bi bila ustrezna za nekdanjega kanclerja, ki le nekaj mesecev po izgubljenih volitvah prevzame zelo dobro plačano službo v koncernu, katerega načrtovani projekt je v času svojega kanclerskega mandata odločno zagovarjal. Odgovor je, da ne prav veliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Zgodbe iz Turške republike Severni Ciper: epilog

Špela Kunej, 19.6.2014

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 24-25/2014Pretekli mesec je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) napisalo epilog v eni od (zelo redkih) meddržavnih zadev. V sodbi je odločilo o zahtevkih Cipra do Turčije za pravično zadoščenje, potem ko je 10. maja 2001 izdalo meritorno sodbo in v njej ugotovilo številne kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Kršitve so se nanašale na turške vojaške operacije v Severnem Cipru julija in avgusta 1974, na delitev ciprskega ozemlja in na dejavnosti Turške republike Severni Ciper, pripisljive Turčiji. Žrtve kršitev so bile med drugimi skupina izginulih in grški Ciprčani, ki prebivajo v enklavi na polotoku Karpas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Solidarnostna stavka, komu mar? (Nam že ne.)

Špela Kunej, 5.6.2014

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 22/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 8. aprila 2014 izdalo pomembno sodbo s področja sindikalne svobode. Zaradi načina razlage Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v luči mednarodnega prava je sodba pritegnila precej mednarodne pozornosti, še najbolj presenetljiv pa je zagotovo zaključek, v katerem ESČP blanketno zavrne vse pomisleke, temelječe na mednarodnem pravu, in v katerem odloči v prid Združenemu kraljestvu (ZK) ob sklicevanju na njegovo (očitno neomejeno) diskrecijsko pravico pri urejanju gospodarskih in socialnih razmerij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Človekove pravice v zlati kletki mednarodnega prava

Špela Kunej, 30.1.2014

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 4/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je na dan človekovih pravic, 10. decembra 2013, odločalo in v začetku letošnjega leta izdalo težko pričakovano sodbo v zadevi Jones in drugi proti Združenemu kraljestvu. Kljub pozornosti, ki spremlja sodbo, in kljub njeni nedvomni pomembnosti za evropsko pravo človekovih pravic in njegov (podrejeni) odnos do mednarodnega javnega prava pa je odločitev ESČP povsem v skladu z njegovo dosedanjo sodno prakso in temu primerno niti najmanj presenetljiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

X, homoseksualec, begunec

Špela Kunej, 28.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 46/2013V letih 1987, 1990 in 1982 so se v Sierri Leone, Ugandi in Senegalu rodili X, Y in Z. V letih 2009, 2011 in 2010 so na Nizozemskem zaprosili za status begunca. Svoje prošnje so utemeljili s svojo istospolno usmerjenostjo. V njihovih državah so homoseksualna dejanja namreč prepovedana, v dveh je najvišja predvidena kazen kar dosmrtni zapor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Zločin brez kazni

Špela Kunej, 21.11.2013

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 45/2013Rdeča armada je 17. septembra 1939 vkorakala na Poljsko in zajela približno 250.000 oseb, pretežno poljskih vojakov. Večino je razorožila in izpustila, 21.857 oseb, večinoma častnikov, pa je naselila v tri različne zapore sovjetske varnostno-obveščevalne službe NKVD, predhodnice KGB. Aprila 1940 je predsednik NKVD Berija generalnemu sekretarju Centralnega komiteja Komunistične partije ZSSR Stalinu predlagal, naj te vojne ujetnike ustreli. Člani Centralnega komiteja so se še istega dne podpisali pod dokument, v katerem je pisalo, da naj se "šteje", da so vojni ujetniki v kazenskem postopku, v katerem bo izrečena smrtna kazen. Aprila in maja 1940 so se "smrtne kazni" izvršile.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄14

Koraki do bančne unije: kako varne bodo vloge?

Špela Kunej, 11.4.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Kunej, Pravna praksa, 14/2013Ko kreditna institucija ali investicijsko podjetje (v nadaljevanju institucija) postane insolventno, se običajno izvede insolvenčni postopek. V času krize države tega pogosto niso želele storiti, med drugim zato, ker bi nekateri insolvenčni postopki zaradi povezanosti bančnega in državnega tveganja ter integriranosti bančnega sistema na evropski ravni lahko pripeljali do sistemske krize. Ob odsotnosti zadovoljivih alternativ so se države zato odločale za reševanje institucij z javnimi sredstvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Sankcije EU proti tretjim državam kot izziv za spoštovanje človekovih pravic znotraj nje

Špela Kunej, 21.3.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Kunej, Pravna praksa, 11/2013V ponedeljek, 11. marca 2013, je Svet Evropske unije sprejel Sklep 2013/124/SZVP o spremembi Sklepa 2011/235/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Iranu, s katerim je nekatere sankcije EU proti Iranu obnovil za nadaljnje leto do 13. aprila 2014, hkrati pa jih je razširil na dodatne osebe. Tudi glede na gospodarske stike, ki jih imajo nekatere slovenske družbe z iranskimi partnerji, je nujno poznati vsebino sankcij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Nižanje standardov tudi na področju azila

Špela Kunej, 13.9.2012

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 35/2012Vlada je na 27. redni seji 30. avgusta 2012 določila besedilo predloga novele Zakona o mednarodni zaščiti. Vidnejše spremembe so ukinitev brezplačne pravne pomoči svetovalcev za begunce na prvi stopnji, uvedba postopka za ugotavljanje starosti mladoletnikov brez spremstva in ukinitev možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tretjih državah. Vlada Državnemu zboru predlaga obravnavo v skrajšanem postopku, vendar pa je ta namenjen predvsem manj pomembnim, in ne le pravno-tehnično manj zahtevnim spremembam. Že to, da Vlada vprašanja pravic najšibkejših ne ocenjuje kot pomembnega, je zaskrbljujoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Višina denarne pomoči za azilante

Špela Kunej, 23.8.2012

Tujci

Špela Kunej, Pravna praksa, 31-32/2012Sodbo nemškega Zveznega ustavnega sodišča, izdano 18. julija 2012, so pravniški krogi upravičeno označili za klofuto zakonodajalcu. Sodišče je namreč ugotovilo, da trenutna ureditev višine denarnih zneskov, ki pripada upravičencem po Zakonu o dajatvah prosilcem za azil (v nadaljevanju: azilni zakon), krši ustavni načeli človekove časti in socialne države. Poleg tega je sodišče do sprejetja novega zakona uvedlo prehodno ureditev, kar stori le redko in izjemoma. Z njo posega sicer le v višino zneskov, in ne v sistematiko zakona, čeprav na več mestih opozarja, da tudi slednja zahteva novo preučitev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(16)

Leto objave

2018(2) 2017(2) 2015(2) 2014(4)
2013(4) 2012(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov