O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 13 (od skupaj 13)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Slovenija obsojena zaradi kršitve prepovedi mučenja in pravice do zasebnega življenja

Matic Kumer, 18.6.2015

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 24-25/2015Pritožnico naj bi pri štirinajstih letih večkrat spolno zlorabil družinski prijatelj (obdolženec), zato je Državno tožilstvo zoper njega začelo postopek zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. Po več kot sedmih letih je bil obdolženec pravnomočno oproščen. Pritožnica je menila, da so ji bile v zvezi s pregonom obdolženca kršene pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), zato je pred Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložila pritožbo. Sloveniji je očitala, da je postopek trajal nerazumno dolgo; da je sodišče dopustilo, da jo je zasliševal obdolženec sam in na ponižujoč način; da sodišče ni izločilo obdolženčevega zagovornika, ki je glede istega primera predhodno svetoval tudi njej; in da jo je izvedenec z nestrokovnim delom po nepotrebnem izpostavil travmatičnim izkušnjam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Svoboda izražanja in nepristranskost sodišča v "sporu" med sodnico in odvetnikom

Matic Kumer, 11.6.2015

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 23/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presojalo, ali kazenska obsodba odvetnika za razžalitev, ki jo je storil s tem, da je v časopisu kritiziral delo sodnice in ji očital nepristranskost, pomeni nedopusten poseg v svobodo izražanja. Ker je pri sojenju sodeloval sodnik, ki je javno izrazil podporo razžaljeni sodnici v zvezi z disciplinskim postopkom, ki ga je zoper njo predlagal isti odvetnik, je ESČP presojalo tudi, ali je bilo zagotovljeno pošteno (nepristransko) sojenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Retroaktivna uporaba zakona pri nadaljevanem kaznivem dejanju

Matic Kumer, 2.4.2015

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 13/2015Češki državljan Petr Rohlena (pritožnik) je bil leta 2007 obsojen zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja grdega ravnanja z osebo iz skupnega gospodinjstva. Sodišče je namreč spoznalo, da je ženo večkrat verbalno napadel, jo tepel, davil in porinil po stopnicah, zaradi česar je utrpela modrice in zlom nosu ter trikrat poiskala zdravniško pomoč. Med očitki je sodišče navedlo tudi pretepanje otrok in nekatera druga ravnanja, vse to pa je pritožnik izvršil med letoma 2000 in 2006.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Oče zaradi neskrbnosti slovenskih organov devet let ni videl hčerke

Matic Kumer, 5.3.2015

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 9/2015Pritožnik, slovenski državljan, je šele po devetih letih, odkar sta se s partnerico razšla, dosegel (pravnomočno) odločitev slovenskih organov o stikih z njuno hčerko. Za izvršitev te odločitve pa si je zaman prizadeval nadaljnja štiri leta. Kljub dejstvu, da je dolgotrajnost deloma zakrivila tudi mati, ki se je preselila v Avstrijo in se postopkov ni udeleževala, je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) razsodilo, da je nedopustno trajanje predvsem posledica ravnanja slovenskih organov, ki niso izrabili možnosti mednarodnega sodelovanja z avstrijskimi organi ali so jo uveljavili z odlašanjem. Ker je treba v postopkih odločanja o razmerjih med starši in otroki ravnati posebej skrbno, je ESČP Slovenijo obsodilo zaradi kršitve pritožnikove pravice do družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Latvija uspela z obsodbo genocida

Matic Kumer, 15.1.2015

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 2/2015Latvijec Nikolajs Larionovs in Rus Nikolaj Tess (pritožnika) sta bila leta 2003 pred latvijskimi sodišči obsojena za kaznivo dejanja genocida. Oba pritožnika sta namreč spomladi leta 1949, ko je bila Latvija del Sovjetske zveze, kot pripadnika varnostno-obveščevalnih služb sodelovala v množičnem izgonu, v katerem je bilo iz Latvije v odročne predele Sovjetske zveze preseljenih okoli 40.000 oseb (t. i. operacija priboi). Med izgnanimi so bili predvsem premožni kmetje "kulaki", osebe, ki naj bi med nemško okupacijo Latvije med letoma 1941 in 1945 oziroma po njej sodelovale oziroma simpatizirale z okupacijskimi oblastmi, ter družine teh oseb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Odvzem prostosti ne izključuje možnosti udeležbe na pogrebu

Matic Kumer, 11.12.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 48/2014Pritožniku, madžarskemu državljanu, je policija zaradi suma storitve kaznivega dejanja odvzela prostost, opravila preiskavo njegovega stanovanja ter ga nato privedla na zaslišanje k državnemu tožilcu. Tako od policije kot od tožilstva je pritožnik zahteval, naj mu omogočita udeležbo na pogrebu njegove krušne matere, ki je potekal prav v tistem času. Njegova zahteva je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da bi bilo to v nasprotju z namenom odvzema prostosti. Generalni državni tožilec, od katerega je pritožnik pozneje zahteval pojasnila, je dodatno navedel, da madžarska zakonodaja pridržanim osebam - drugače kot pripornikom - ne omogoča udeležbe na pogrebu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Prikrivala je lastno smrt in zlorabila pravico do pritožbe

Matic Kumer, 13.11.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 44/2014Ko se je švicarska državljanka Alda Gross približevala 80. letu starosti, se je odločila umreti. Čeprav ni bila bolna, je začela umsko in telesno vse bolj pešati, česar ni želela več prenašati. Svoje življenje je nameravala končati s smrtnim odmerkom natrijevega pentabarbitala, ki ga je v Švici mogoče izdati na recept prav za namen izvršitve samomora. Vendar zdravniki tega sredstva niso želeli predpisati osebi, ki ne trpi za hujšo boleznijo, saj tega kodeks medicinske etike ne predvideva. Prav tako so njeno zahtevo za izdajo recepta zavrnila nacionalna sodišča. Drugi senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), pred katerega se je pritožila, je sicer ugotovil, da je Švica kršila njeno pravico do zasebnega življenja, vendar je veliki senat to odločitev pozneje razveljavil, saj je ugotovil, da je pritožnica zlorabila pravico do pritožbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Skladnost dosmrtnega zapora z EKČP

Matic Kumer, 6.11.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 42-43/2014Paul Lynch in Peter Whelan sta bila obsojena na kazen dosmrtnega zapora, ki jo irska sodišča morajo izreči storilcem kaznivega dejanja umora. Ko pred nacionalnimi organi nista dosegla pogojnega izpusta, sta pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) vložila pritožbo, v kateri sta Irski očitala obligatornost dosmrtne zaporne kazni; neskladje med zakonom in dejansko kaznovalno politiko, v skladu s katero so osebe, ki prestajajo dosmrtni zapor, običajno predčasno izpuščene; neutemeljenost njunega zapora zaradi poteka časa, ki ga dosmrtni zaporniki običajno prebijejo v zaporu, ter vlogo ministra pri določanju dolžine dejansko prestane kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Svoboda izražanja poslancev je lahko omejena le izjemoma

Matic Kumer, 17.10.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 40-41/2014"Fidesz, kradeš, goljufaš, lažeš" se je glasil transparent, s katerim je skupina madžarskih opozicijskih poslancev na seji parlamenta opozarjala na koruptivno ravnanje vlade. Ob glasovanju o zakonu o tobačnih izdelkih so izobesili še napis "Tukaj deluje nacionalna tobačna mafija". Druga skupina poslancev je s transparentom "Delitev zemlje namesto kraje zemlje" ter z vzklikanjem raznih gesel, tudi po megafonu, protestirala zoper zakonodajo o prenosu kmetijskih zemljišč. Med glasovanjem o tem zakonu so pred predsednika vlade postavili tudi majhno, z zemljo napolnjeno samokolnico. Parlament jim je zaradi motenja reda izrekel denarne kazni v višini od 170 do 600 evrov. Ustavno pritožbo, ki so jo vložili kaznovani poslanci (pritožniki), je madžarsko ustavno sodišče zavrnilo in navedlo, da zaradi načela delitve oblasti ne more presojati odločitev o kaznih, ki jih je sprejel parlament.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Posvojitelja sta upravičeno pričakovala neomejeno roditeljsko pravico kljub drugačnemu dogovoru z biološko materjo

Matic Kumer, 25.9.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 37/2014Pritožnica, nemška državljanka, je rodila dvojčici, ki ju je oddala v posvojitev. Kljub dogovoru z bodočima staršema, da ji bosta pošiljala fotografije otrok in ji omogočala stike, posvojitelja tega nista storila. Nemška sodišča so njeno tožbo za izpolnitev dogovorjenih obveznosti zavrnila, zaradi česar je pritožnica sprožila postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) ter uveljavljala kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Evropskega konsenza o zakonski zvezi istospolnih partnerjev še ni

Matic Kumer, 11.9.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 35/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pred kratkim razsodilo, da države, ki transspolnim osebam v zakonski zvezi ne omogočajo spremembe uradnih podatkov o spolu oziroma tako spremembo pogojujejo z razvezo zakonske zveze ali njenim preoblikovanjem v skupnost istospolnih partnerjev, ne kršijo Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), če na drug način zaščitijo njihovo zasebno ter družinsko življenje. Je pa ESČP pri tem razvilo drugačno argumentacijo kot v starejših zadevah, zato je pravico do spremembe podatkov o spolu razlagalo bolj omejeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Starši mrtvorojenih otrok imajo pravico vedeti, kje so posmrtni ostanki

Matic Kumer, 21.8.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 31-32/2014Pritožnikova žena je v devetem mesecu nosečnosti v javni hrvaški porodnišnici rodila mrtvega otroka. Starša nista želela prevzeti njegovih ostankov in sta prepustila porodnišnici, da izvede obdukcijo in pokop. Porodnišnično osebje je otrokovo truplo predalo v sežig kot medicinski odpadek, zaradi česar se je izgubila vsaka sled o nahajališču upepeljenih ostankov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Prilagodljivost brez pretiranega formalizma

Matic Kumer, 19.6.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 24-25/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v obravnavani zadevi odločalo o kršitvah pritožničine pravice do sodnega varstva po prvem odstavku 6. člena in pravice do učinkovitega pravnega sredstva po 13. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodba pa je zanimiva predvsem glede presoje dopustnosti pritožbe pred tem sodiščem v primeru, ko zaradi uveljavljanja nedovoljenega notranjega pravnega sredstva od zadnjega dovoljenega pravnega sredstva poteče več kot šest mesecev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(13)

Leto objave

2015(5) 2014(8)

Področja

10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov