O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 22 (od skupaj 22)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Anonimne prijave in šolska inšpekcija

dr. Polonca Kovač, 16.5.2019

Šolska inšpekcija, Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 19/2019Šolstvo ima - kot vsako področje - posebnosti, ki izhajajo iz poslanstva in ciljev vzgoje in izobraževanja (VI) ter udeležencev v procesu. Mednje poleg učiteljev, vzgojiteljev, ravnateljev ter dijakov, študentov in učencev ter njihovih staršev štejemo predstavnike šolskega ministrstva in občin ter drugih šolskih institucij (Zavod RS za šolstvo, Šola za ravnatelje, SVIZ itd.). Obenem pa je področje VI kot javna služba umeščeno v državni sistem, ki zahteva spoštovanje minimalnih ustavnih garancij deležnikov in načel upravnih razmerij. Zadnja leta burijo duhove anonimne prijave v šolstvu, ki se nanašajo na primere slabih praks bodisi posameznih vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ, kot so vrtci in šole) bodisi šolske inšpekcije. Ta prispevek je namenjen iskanju rešitev, ki bi zadostile tako slovenskemu upravnemu sistemu kot šolstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Alternativni pristopi v davčnih postopkih

dr. Polonca Kovač, 7.3.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 9-10/2019Davčni postopki so po naravi stvari "neprijazni" do strank oz. zavezancev, saj se v njih obračunava, odmerja ali celo prisilno izvršuje davčne oz. denarne obveznosti (glej 1. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)). Kljub temu se na tem področju uveljavljajo alternativni pristopi. V tem prispevku obravnavam nekaj oblik t. i. preventivnega in alternativnega reševanja davčnih sporov, ki so pri nas malo uporabljani kljub obstoju zakonskih podlag, sprejetih večinoma po smernicah EU. Namen prispevka je okrepitev dialoga med zavezanci in FURS, povečanje zavedanja o teh oblikah in o možnosti prenosa predmetnih institutov na druga upravna področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Ustavitev inšpekcijskih postopkov med zakonitostjo in uslužnostjo strankam

dr. Polonca Kovač, 14.2.2019

Uprava, Inšpekcije

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 7/2019Cilj upravnih razmerij med oblastjo in posameznimi osebami je razrešiti kolizijo med nadrejenim javnim interesom ter pravicami in pravnimi koristmi posameznikov. Te položaje pokrivajo inšpekcijski postopki, ko pristojni organi preventivno in po potrebi kurativno in represivno ugotavljajo morebitne odstope zavezancev od predpisanega ravnanja. Toda pogosto v upravni in celo sodni praksi ni jasno, kdaj ustaviti inšpekcijski postopek, pri čemer je izhodiščno treba razumeti ratio upravnih zadev in razlikovati med matičnim in izvršilnim upravnim postopkom. K temi zato pristopim z razlago pomena inšpekcij in vrst postopkov, nakar prikažem, kdaj naj s postulatom zakonitosti (ne) pride do ustavitve enega ali drugega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

"Privatizirano" zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih - od učinkovitosti k ustavnosti

dr. Polonca Kovač, 17.11.2016

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 44/2016Upravni postopki so eden ključnih procesov v javnem sektorju. V sklopu reform, ki se nanašajo na ta sektor zaradi gospodarske krize in drugih družbenih sprememb, je zato tudi racionalizacija upravnih postopkov. Te reforme so sicer nepopolne, ad hoc in bolj organizacijske kot pravne, saj se izvajajo le na določenih upravnih področjih in v zvezi s trenutnimi aktualnimi težavami pri izvajanju posameznih postopkov. Že tak pristop ni optimalen, saj je upravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, nujno pravno opredeljeno. Praviloma v tem razmerju oblast zaradi varstva javnega interesa posega v položaj ali omejuje pravice in pravne koristi zasebnikov, zato lahko pri pravnem urejanju teh posegov, da niso arbitrarni, temveč vnaprej opredeljivi in objektivizirani, govorimo o civilizacijski pridobitvi. Da bi bilo ravnanje upravnih organov v skladu z mednarodnopravnimi in ustavnimi garancijami, bi kazalo za t. i. privatizacijo upravnih postopkov pri njihovem izvajanju določiti splošna vodila. Nasploh bi bilo treba celovito prenoviti slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po vzoru priprave upravne zakonodaje EU vnesti možnosti in mejne pogoje za različne oblike privatizacije v postopkih v ta zakon, kar bi omogočilo sistemske in pravno predvidljive rešitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Koraki in razprave ob pripravi zakona EU o upravnem postopku

dr. Polonca Kovač, 21.1.2016

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 03-04/2016Upravne postopke šteje večina držav sveta za ključno tematiko v upravnih razmerjih med oblastjo ter nosilci pravic in obveznosti. Zato ni presenetljivo, da koraka po poti sprejema "evropskega ZUP" tudi Evropska unija, kot sem že predstavila v Pravni praksi jeseni 2014. Postopek priprave zakona EU o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP EU) se je začel že leta 2009, ključna mejnika pa sta zlasti dva. Prvi je januarja 2013 sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s priporočili Komisiji in drugi vzorčni osnutek ZUP EU, izdan septembra 2014 prek ReNEUAL-a, raziskovalne mreže za evropsko upravno pravo. Poglejmo si na kratko izhodišča, aktualne razprave in predvidene nadaljnje korake pri sprejemu ZUP EU ter vplive na nacionalno upravno procesno pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Ravnotežje med dostopom do javnih informacij in varstvom osebnih podatkov prek testa javnega interesa

dr. Polonca Kovač, 17.12.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 49-50/2015Na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju je 9. novembra 2015 z odliko zagovarjala doktorsko disertacijo Nataša Pirc Musar. Delo je pripravila pod mentorstvom prof. dr. Hannesa Tretterja. Glede na posebna znanja in očitno strast do področja, ki ga je pokrivala kot nekdanja informacijska pooblaščenka v dveh mandatih in s katerim se danes ukvarja prek Odvetniške družbe Pirc Musar in Info hiše, inštituta za zasebnost in dostop do informacij, ni presenečenje, da doktorska disertacija obravnava vprašanja in rešitve na temo javnosti informacij in varstva osebnih podatkov. Delo je napisano v angleškem jeziku in obsega skupaj kar 431 strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Imajo uradne osebe v razmerju do strank pravice in dolžnosti ali pooblastila in ukrepe?

dr. Polonca Kovač, 20.8.2015

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 31-32/2015Pripravljavci predpisov neredko z "neznosno lahkostjo" ali po neki ustaljeni, bolj ali manj pravilni praksi uporabljajo pri oblikovanju osnutkov besedil zakonov in izvedbenih aktov določene izraze. Toda brez zavedanja o njihovem sistemskem pomenu, predvsem ko gre za temeljne pojme in zakone, ki urejajo širše področje in se nanašajo na veliko število naslovnikov, prihaja do hujših napak. Skoraj brez izjem se namreč predlagano besedilo predpisa tudi sprejme in začne veljati, problem vprašljive razlage posameznega osnovnega pojma pa se pokaže šele pri razlagi predpisa oziroma z uporabo v konkretnih primerih. Kot tak primer lahko označimo tudi besedno zvezo "pravice in dolžnosti inšpektorjev" po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in drugih predpisih, ki določajo položaj in razmerja med udeleženci v (u)pravnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Smernice razvoja upravnega procesnega prava z evropskega parketa

dr. Polonca Kovač, 20.11.2014

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 45/2014Upravno procesno pravo se kot vse veje prava oziroma sfere družbe razvija v času in prostoru. V zadnjih letih pa je na področju postopkovnih vidikov upravnih razmerij razvoj skokovit in na ravni EU sistemsko voden. V prispevku navajam nekaj poglavitnih smernic oziroma institutov, ki jim namenjam več pozornosti, kot izhaja iz dokumentov institucij EU in tematik, ki so v ospredju na eni najpomembnejših konferenc, tj. Evropske skupine za javno upravo (EGPA).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Uporaba ZIN, ZDavP-2, ZP-1 ali (le) ZUP v nadzornih postopkih - kako razlagati praznine v področnih zakonih

dr. Polonca Kovač, 28.8.2014

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 33/2014Pri prizadevanju za delovanje pravne države je med drugim pomembna funkcija nadzora, ki jo v javnopravnih zadevah izvajajo predvsem različni upravni organi, od inšpektoratov in davčne oziroma carinske službe do samostojnih agencij. Toda za učinkovit nadzor je primarnega pomena jasnost razmerij, tj. pravic in obveznosti zavezancev na eni strani ter pooblastil in ukrepov nadzornikov na drugi strani. Če ni tako, so ogrožene temeljne prvine ustavnosti delovanja demokratične oblasti, to so predvidljivost, pravna varnost, enakost in zakonitost. Zato je treba kritično oceniti zadnje čase vse bolj razširjeno prakso, ko področni zakoni, kot je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ne določajo oblike nadzora. S tem se odpirajo različne razlage že o vrsti razmerja oziroma tipu postopka in s tem podrejeni uporabi sistemskih (procesnih) predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Izbrani vidiki razvoja ZUP - prek današnjih problemov k jutrišnjim ciljem

Kovač Polonca, Remic Matjaž, 16.1.2014

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic, Pravna praksa, 2/2014Upravni postopek je pri nas klasično razumljen kot osnovni formalnoprocesni okvir za uveljavitev z materialnim javnim pravom (področnimi zakoni) določenih pravic, pravnih interesov in obveznosti v upravnopravnih in mestoma drugih javnopravnih razmerjih, torej v odnosu posameznikov, pravnih oseb in skupin le-teh do oblastnih institucij (upravnih organov). Glede na njegovo pravno ureditev in razumevanje pa je lahko upravni postopek temeljno orodje za dialog med javno upravo in strankami oziroma uporabniki javnih storitev za partnerski razvoj družbe. V tem smislu na temelju ključnih obstoječih problemov na tem področju po najini oceni izpostavljava nekaj izbranih izhodišč in smernic, v okviru katerih bi kazalo iskati nadaljnje potenciale razvoja, zlasti glede spreminjanja in obsega veljave Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Zakonitost popravnega izpita države pri izdaji dohodninskih informativnih izračunov

Kovač Polonca, Remic Matjaž, 4.7.2013

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic, Pravna praksa, 26/2013Sredi aprila letos v medijih skoraj ni bilo mogoče prezreti, da je Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) več kot osem tisoč zavezancem za dohodnino poslala informativni izračun dohodnine, ki je temeljil na napačnih podatkih o starševskih prejemkih. Zaradi spregleda enega mesečnega izplačila je bila zato obračunana davčna osnova nižja. Ob javnih pozivih ministra za notranje zadeve, da naj DURS sam popravi napako, ki je niso povzročili zavezanci, so predstavniki slednjega razmišljali o možnostih, ali omenjenim zavezancem pošljejo nove izračune ali predizpolnjene ugovore s predplačano ovojnico. DURS je napačne izračune nadomestil z novimi, a skoraj dva meseca pozneje, tako da so bili zavezancem vročeni junija 2013, med drugim pa v novih izračunih opredelil prve kot brezpredmetne. Tako ravnanje poraja temeljna vprašanja o zakonitosti novih informativnih izračunov, saj informativni izračuni z iztekom roka za ugovor, če ta ni vložen, pridobijo pravno naravo pravnomočne upravne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Javni interes delovanja društev in zavodov po presoji občin - med (arbitrarno) nujo in zakonitostjo

Kovač Polonca, Remic Matjaž, 21.3.2013

Uprava

dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic, Pravna praksa, 11/2013Javna uprava oziroma javnopravne skupnosti se vse bolj zavedajo nuje delovanja v interesu ljudi oziroma pravnih oseb, za skupne potrebe katerih naj bi skrbeli. To še toliko bolj velja na lokalni ravni izven centra Slovenije, kjer so odnosi bolj osebni in ekonomske razmere neredko manj ugodne. A v vsakodnevnih razmerjih mora imeti taka sicer hvalevredna usmeritev meje, saj je treba zaradi varstva skupne koristi pred zasebnimi, pravne varnosti in enakosti pred zakonom primarno spoštovati javni interes. Ta mora biti v ta namen jasno opredeljen, sicer se vzpostavlja arbitrarno delovanje. Tako kaže primer ravnanja več (verjetno večine) občin po Sloveniji, ko presojajo o zatrjevanem delovanju društev, zavodov in podobnih oseb "v javnem interesu" in v tem okviru o sofinanciranju njihove dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Pravica do pregleda (upravnih) dokumentov v ustavni demokraciji in njene omejitve

dr. Polonca Kovač, 10.1.2013

Uprava, Pravoznanstvo

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 1/2013V upravnih postopkih, katerih bistvena razsežnost je prednost javnega interesa pred zasebnimi interesi oseb, ki v teh postopkih uveljavljajo svoje pravice ali pravne koristi oziroma se jim nalaga obveznosti po področni zakonodaji, se varujejo ustavna jamstva stranke v razmerju do oblasti. Eno takih ustavnih jamstev, ki je po izkušnjah iz prakse neredko podcenjeno, je pravica do pregleda dokumentov - ali vpogleda v spis, kot se pogosteje izraža glede na uveljavljen naziv večdesetletnega instituta v regulaciji in praksi delovanja javne uprave na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Izvršljivost pred vročitvijo - tlakovec na poti v pekel neustavnosti

Kovač Polonca, Remic Matjaž, 17.5.2012

Uprava

dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic, Pravna praksa, 19/2012Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) že več tednov buri najrazličnejše duhove, saj nesistemsko neposredno posega v 45 zakonov in prinaša več ustavno spornih določb. V tem prispevku opozarjava na nekatere, do zdaj še neizpostavljene "rešitve", ki majejo temelje sistema ustavnega upravnega prava. Meniva, da ZUJF namreč delno protiustavno in v preostalem daleč od optimalnega spreminja tudi vprašanje vročanja in izvršljivosti po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Problematika odločb Policije o vračanju tujcev

Kovač Polonca, Gradišnik Marjetka, 10.5.2012

Uprava

dr. polonca Kovač, Marjetka Gradišnik, Pravna praksa, 18/2012Prispevek nakazuje nekaj sistemskih vprašanj, povezanih z izbranim vidikom tujske problematike, tj. policijskim odločanjem o vračanju tujcev iz države. Policija kot upravni organ izdaja zadevne odločbe kot svojo novo pristojnost od konca oktobra 2011, v skladu z Zakonom o tujcih (ZTuj-2) po aktih EU in s podrejeno rabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V prispevku opozarjava na nekaj dilem glede zakonitosti pravnih podlag in ravnanja Policije, kar podkrepljuje kratka statistična analiza izdanih odločb od 28. oktobra do 31. decembra 2011. Namen prispevka je spodbuditi pristojne k razpravi, pravilnemu ravnanju v teh občutljivih razmerjih z velikimi posledicami za posameznika in morebitni spremembi zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Ali je etika (lahko) dejavnik odločanja tudi v javni upravi?

dr. Polonca Kovač, 26.4.2012

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 16-17/2012V zadnjem času se dokaj pogosto razpravlja o etiki, odgovornosti in morali tudi v različnih pravnih postopkih, saj kritično družbeno stanje erozije vrednot in virov ter interesni naboji odpirajo nova in nova vprašanja. Pri pravnem odločanju in snovanju javnih politik pa ima posebno vlogo javna uprava. A pogosto je slišati, da naj bi uradniki pač morali samo upoštevati predpis, bolj ali manj mehanistično, saj vrednotenje oziroma določanje javne koristi pri sprejemu predpisa in opredelitvi upravnega razmerja ni v njihovi domeni. Je res tako oziroma do katere mere, se je postavilo tudi vprašanje ob posvetu o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil organiziran 9. decembra 2011 in na podlagi katerega Komisija pripravlja spomladi 2012 posebno monografijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Contradictio in adiecto - regulacija "dereguliranega" postopka vrednotenja tujega izobraževanja?

dr. Polonca Kovač, 8.3.2012

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 9/2012Konec lanskega leta, natančno 17. decembra 2011, se je začel uporabljati novi Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (ZVPI), ki je nadomestil predvsem prejšnji Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI). Eden ključnih namenov novega zakona je glede na obrazložitve pripravljavca zakona, tj. resornega ministrstva (tedaj Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - MVZT), deregulacija področja. V tem okviru so bili redefinirani pravna narava postopka vrednotenja tujega izobraževanja, vloga organov v tem postopku in značaj akta, poimenovanega "mnenje", ki ga ministrstvo izda na opcijsko zahtevo prosilca. V prispevku kritično vrednotim novo, zlasti procesnopravno ureditev v tem delu, saj zakonsko besedilo zaradi nekaj kontradiktornih rešitev prinaša več vprašanj kot odgovorov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄47

Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki

dr. Polonca Kovač, 8.12.2011

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 47/2011 Delovanje inšpekcij je ena ključnih javnih nalog v funkciji pravne države in učinkovite javne uprave. Skupaj s preostalimi funkcijami uprave inšpekcije zagotavljajo izvajanje (upravnega) prava in sprejetih javnih politik, saj nadzor nad spoštovanjem veljavnih predpisov zagotavlja tako njihovo i
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Inšpekcije med upravnim ukrepanjem in prekrškovnimi sankcijami

Polonca Kovač, 22.9.2011

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 36/2011Kako bi se odzvali, če bi vam nekaj deset inšpektorjev enega od inšpektoratov dejalo, da že štiri leta po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) niso izdali niti ene upravne odločbe, temveč zgolj akte v postopku o prekršku? Sama sem bila prepadena, saj menim, da tako ravnanje ni v skladu z opredelitvijo pristojnosti inšpekcij in namena inšpekcijskega nadzora, niti teoretično niti po določbah krovne zakonodaje o delovanju inšpekcijskih služb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Nekaj vprašanj o rabi predpisov pri izdaji gradbenih dovoljenj glede stranske udeležbe

Polonca Kovač, 1.9.2011

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 33/2011Postopki izdaje gradbenih dovoljenj so zaradi investicij, povezanih s predmetom postopka, predvsem pa visoke stopnje in obsega konfliktnosti interesov udeležencev v postopku, med najzahtevnejšimi upravnimi postopki. Zato se tako pri normiranju splošnih pravil kot tudi pri izvajanju področnih predpisov v konkretnih in posamičnih zadevah pristojni že več let sistematično trudijo, da bi bili postopki vodeni z uravnoteženim upoštevanjem javnega interesa in pravic oziroma pravnih koristi investitorja ter morebitnih stranskih udeležencev. Tak pristop pa včasih vodi v pretirano zaščito le ene od razsežnosti, ki jih je treba upoštevati za učinkovit upravni postopek. Tako je za ureditev po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) oziroma njegovi noveli ZGO-1B z uveljavitvijo leta 2008 ugotovilo Ustavno sodišče v zadevi, št. U-I-165/09, češ da je bil zakonodajalec pri ureditvi položaja strank v postopku pretirano formalističen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄27

Javno naročanje vročevalcev, zastopnikov, izvedencev, tolmačev in izvršiteljev v upravnem postopku?

Polonca Kovač, 14.7.2011

PRORAČUN

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 27/2011V praksi delovanja institucij, ki izvajajo veljavne predpise na ravni konkretnega oblastnega odločanja, zaradi različnih razlogov večkrat pride do razkoraka med normiranim in realnostjo. V pravni državi morajo biti taki odmiki redki in jih mora sistem obvladovati, na primer prek pravnih sredstev zoper izdane akte teh institucij. A če pride pri implementaciji nekaterih institutov do grobega nerazumevanja, čemu t. i. poslovanje na primer upravnega organa v upravnem postopku v razmerju do drugih udeležencev sploh služi, ne gre več za male napake, kot jih vsakodnevno prinaša dinamika življenja v nasprotju s statiko predpisanega. Tak primer hudega nerazumevanja, čeprav gre morda na videz za droben formalizem, žal večkrat najdemo. Sama sem naletela na enega pri več upravnih organih v zadnjem času na področju imenovanja in delovanja nosilcev posameznih procesnih dejanj, večinoma realnih aktov, kot so vročanje, obvezno zastopanje, podaja izvedenskih mnenj, tolmačenje ali izvršba, ko upravni organi kljub oblastnemu značaju imenovanja izvajalcev teh dejanj te izbirajo po sistemu javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Avtonomnost oblasti kot odgovornost - določanje in odločanje v habilitacijskih postopkih na univerzi

Polonca Kovač, 10.3.2011

Višje in visoko šolstvo

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 9/2011Na področju visokega šolstva je za razvoj znanosti, področnih ved in dejavnosti pedagogike in raziskovanja, s tem pa za razvoj družbe kot celote, zelo pomembno ustavno načelo univerzitetne avtonomije. Toda nekateri razumejo avtonomijo kot neomejeno oblast upravljavcev visokošolskih zavodov v razmerju do (pravic in pravnih interesov) zaposlenih in študentov. To se neredko kaže tudi v nespoštovanju temeljnih procesnih kavtel za varstvo podrejenih udeležencev v javnopravnih razmerjih kot ključne razsežnosti demokratične države in formalne zakonitosti. Tipičen primer je izvajanje habilitacijskih postopkov na univerzi, v katerih se v praksi na različne načine skuša obiti temeljna načela zoper arbitrarno odločanje, celo na ravni statuta univerze, denimo tako, da bi lahko ista oseba odločala o pritožbi zoper odločitev prve stopnje, čeprav je že sodelovala v predhodnem postopku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(22)

Leto objave

2019(3) 2016(2) 2015(2) 2014(3)
2013(3) 2012(4) 2011(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov