O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 10 (od skupaj 10)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Iz javnega v nejavno: modernizacija avtonomnega urejanja korporativnega upravljanja

Igor Knez, 17.12.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Igor Knez, Pravna praksa, 49-50/2015V zadnjih letih se, predvsem pod pritiski in posledicami gospodarske krize v Sloveniji, v zvezi s težavami gospodarstva vse pogosteje omenja nujnost boljšega korporativnega upravljanja. In to ne glede na to, ali govorimo o družbah v državni ali o družbah v zasebni lasti. Razvita gospodarstva sveta v svojih nacionalnih okvirih zaradi spodbujanja večje produktivnosti sprejemajo avtonomna pravila korporativnega upravljanja, kot so kodeksi, smernice in priporočila. Taka avtonomna pravila korporativnega upravljanja so eden od pomembnejši virov "mehkega" prava v globalnem tržnem gospodarstvu. V tem pogledu Slovenija ne zaostaja veliko. Sprejet je Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Na drugi strani pa imamo resno pomanjkanje pravil na strani družb, ki ne kotirajo na borzi. In teh je čedalje več.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Transparentnost v zameno za konkurenčnost

Igor Knez, 3.4.2014

Uprava

Igor Knez, Pravna praksa, 13/2014Pred kratkim sprejeta novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C) bo z uveljavitvijo prinesla širši krog zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, med drugim tudi gospodarske družbe in druge pravne osebe pod prevladujočim vplivom države in občin. To pa pomeni tudi bistveno večji nabor informacij in podatkov, ki bodo na voljo najširši javnosti. Kaj pa konkurenčnost teh podjetij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Nova direktiva o javnih naročilih - kakovost namesto najnižje cene

Knez Igor, Friedl Andrej, 30.1.2014

PRORAČUN

Igor Knez, mag. Andrej Friedl, Pravna praksa, 4/2014Sprejeta je bila nova evropska Direktiva o javnih naročilih, s katero se želi doseči cilje, kot so povečanje učinkovitosti javne porabe, olajšanje sodelovanja malih in srednje velikih podjetij pri oddaji javnih naročil, zlasti čezmejnih ponudnikov, poenostavitev in večja prožnost postopkov, spodbujanje e-naročanja, strateška uporaba javnega naročanja za varstvo naravnega okolja in spoprijemanje s klimatskimi spremembami, krepitev družbene odgovornosti, spodbujanje inovacij, zaposlovanje, javno zdravje idr. V normativnih rešitvah upošteva tudi prakso Sodišča EU. Ta direktiva je del celovite reforme evropskega javnega naročanja. Razen nekaterih rešitev, za katere je predviden daljši rok, bodo morale države članice z njo uskladiti svoje predpise v dveh letih od njene uveljavitve. To bo dobra priložnost za izvedbo sistemske reforme našega javnega naročanja, ki jo po predlogih Gospodarske zbornice Slovenije nujno potrebujemo. Kratko bova opozorila le na nekatere glavne novosti, ki jih prinaša Direktiva, še zlasti na novo opredeljeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki ga Direktiva uvaja kot pravilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Dolgo pričakovana novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

Igor Knez, 18.10.2013

Intelektualna lastnina

Igor Knez, Pravna praksa, 40-41/2013Več kot pet let je že minilo od zadnje novele Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in sedem let od zadnje novele, ki se je dotaknila kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic. Štiri vlade in vsaj štirje poskusi sprememb pozneje so končno privedli do večjih sprememb ZASP. Vendar pa tudi tu ne gre brez težav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Zakon o gospodarskih družbah - med kladivom in nakovalom

Igor Knez, 26.9.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Igor Knez, Pravna praksa, 37/2013Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je kmalu po odločitvi Ustavnega sodišča RS, ki je deloma razveljavilo 10.a člen in skoraj v celoti v veljavi ohranilo 10.b člen novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1E), začelo pripravljati predlog sprememb in dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Novi Zakon o delovnih razmerjih - korak bližje k prožni varnosti?

Igor Knez, 14.3.2013

Delovna razmerja

Igor Knez, Pravna praksa, 10/2013Vsakih nekaj let se socialni partnerji združijo za istim omizjem z namenom prilagoditi stopnjo varnosti zaposlitve poslovnim procesom zaradi vse hitreje razvijajočega se in spreminjajočega se poslovnega okolja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je bil sprejet v Državnem zboru 5. marca 2013 po več kot petmesečnih pogajanjih s socialnimi partnerji. V primerjavi s prejšnjo spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) so bila tokratna pogajanja bistveno krajša, kar pa ne odraža teže dogovorjenih oziroma usklajenih sprememb. V nadaljevanju si poglejmo samo nekatere najpomembnejše rešitve, saj so ukrepi preobširni, da bi lahko predstavili in strokovno obrazložili vse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Potrebujemo celovito reformo javnega naročanja

Friedl Andrej, Knez Igor, 31.1.2013

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 4/2013Sprejet je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D), ki ob prenosu Direktive št. 2009/81/ES o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti prinaša tudi nekaj koristnih popravkov, vendar ne ključnih izboljšav, ki jih zahteva gospodarstvo. Predlagatelj napoveduje celovitejšo reformo ob prenosu nove evropske direktive o javnem naročanju, ki naj bi začela veljati še letos. Dotaknili se bomo le nekaterih bistvenih zahtev na področju gradbeništva, s katerimi bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vztrajala v nadaljnji reformi javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Zaščita plačil podizvajalcem v ZDA in Franciji

Friedl Andrej, Knez Igor, 20.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 36/2012Ob ocenah iz prakse, da je slovenska posebnost neplačevanja podizvajalcev predvsem posledica gospodarskega kriminala, se velja ozreti po nekaterih državah, ki visoko poslovno moralo spodbujajo tudi z izvirnejšimi pravnimi varovalkami. Ogledali si bomo ameriški in francoski koncept zaščite plačil podizvajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Predlogi podizvajalcev za odpravo slabih praks

Friedl Andrej, Knez Igor, 13.9.2012

PRORAČUN

mag. Andrej Friedl, Igor Knez, Pravna praksa, 35/2012V novoustanovljenem Interesnem združenju podizvajalcev pri GZS ugotavljajo, da kritično stanje slovenskega gradbeništva ni le posledica dejstva, da se naša država drugače kot druge na krizo ni znala odzvati s primernim investicijskim vzgonom, ampak predvsem tudi razraščanja zdaj že kar tipične slovenske slabe prakse na tem področju. Zaradi neplačevanja poštenega dela jo najbolj občutijo podizvajalci pri javnih naročilih, in to ne le na področju gradbeništva, ampak tudi v drugih panogah. Več težav bi lahko rešili z upoštevanjem veljavnih predpisov in elementarnih načel obligacijskega prava, kot so dolžna skrbnost, vestnost, poštenje in predvsem načelo, da je treba pogodbo izpolniti. Potrebne pa bi bile tudi nekatere sistemske spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄22

Z novimi rešitvami do hitrejšega plačila?

Igor Knez, 7.6.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Igor Knez, Pravna praksa, 22/2012Več kot eno leto je minilo, odkar so se v skupnem bobnu znašli dolžniki vseh vrst in se zavrteli v prvem obveznem pobotu. Še kakšen mesec več pa je minil, ko je začel veljati Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP). Z njegovim sprejemom so se slovenskemu "nacionalnemu športu številka ena" napovedovali težji časi. Pa je bilo to leto res tako "težko"?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(10)

Leto objave

2015(1) 2014(2) 2013(4) 2012(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov