O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 12
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 283)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Homines enim imperiti facilius quod stulte dixeris reprehendere quam quod sapienter tacueris laudare possunt

Janez Kranjc, 7.2.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 5-6/2019Gre za misel iz Ciceronovega spisa o retoriki (De oratore 2, 302). Slovensko bi se glasila: "Neuki ljudje laže grajajo, kar si neumno povedal, kot hvalijo, kar si modro zamolčal."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Quod sentimus loquamur, quod loquimur sentiamus: concordet sermo cum vita

Janez Kranjc, 17.1.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 3/2019Rek bi se slovensko glasil "Govorimo, kar čutimo, čutimo, kar govorimo: naj bo govorjenje usklajeno z življenjem". Vzet je iz 75. pisma Luciliju (Ep. 75, 4). V njem Seneka govori o boleznih duše. S tem ne misli pravih duševnih bolezni, marveč lastnosti, ki preprečujejo pot do modrosti. Taki bolezni sta zanj pohlep in častihlepnost oziroma popačena zmožnost presoje, ki malo vredne stvari dojema kot tisto, za kar si velja zelo prizadevati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Dan ustavnosti 2018

dr. Janez Kranjc, 10.1.2019

Ustavno sodišče

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije, spoštovani gospod predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, spoštovane sodnice in sodniki Ustavnega sodišča, visoki zbor,
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Ale luporum catulos

Janez Kranjc, 20.12.2018

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2018Pregovor, ki bi se slovensko glasil Hrani volčje mladiče, navaja Erazem Rotterdamski (Adagia, II, I, 86). Razumeti ga je mogoče različno. Erazem gre pri njegovi razlagi v dve smeri. Po eni strani navaja Sokratove besede, da tisti, ki dela dobro slabim, krmi volkove, po drugi strani pa navaja Varov nasvet, po katerem mora gospodar dobro krmiti svoje pse, ker mu ti sicer lahko postanejo nevarni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

In vino veritas

Janez Kranjc, 6.12.2018

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2018Rek, ki bi se slovensko glasil "V vinu je resnica", omenja Erazem Rotterdamski (Adagia, I, 7, 17). Gre za povzetek besed Plinija starejšega (Nat. hist. 14, 28, 141), ki pravi, da se vinu na splošno pripisuje resnicoljubnost. Plinij to omenja mimogrede, ko govori o različnih neumnostih, ki jih počenjajo ljudje v pijanem stanju. Celotno 28. poglavje 14. knjige svojega dela o naravoslovju, ki je bolj ali manj namenjena trti in vinu, namreč posveča problemu pretiranega uživanja alkohola in prepričanju nekaterih, da je moško in pogumno, če ga nekdo "veliko nese".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Epistula non erubescit

Janez Kranjc, 15.11.2018

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2018Rek bi se v slovenskem prevodu glasil "Pismo ne zardi". Bolj znan je v obliki Charta non erubescit ("Papir ne zardi"). Vzet je iz precej nenavadnega Ciceronovega pisma rimskemu govorniku in zgodovinarju Luciju Lukceju (Ad Fam. 5, 12, 1), ki je Cicerona leta 63 pr. Kr. z govorom proti Katilinu podprl v boju proti Katilinovi zaroti. Leta 60 pr. Kr. je Lukcej skupaj s Cezarjem kandidiral za konzula, vendar je volitve izgubil. Neuspeh na volitvah mu je vzel veselje do politike. Umaknil se je iz javnega življenja in pisal zgodovino zavezniške (91-88 pr. Kr.) in nato še državljanskih vojn. Ko je bil že pri koncu, se je leta 55 pr. Kr. nanj obrnil Cicero s prošnjo, naj posebej opiše njegove dosežke in delo za skupnost. Upal je, da bo tak panegirik pripomogel k njegovi rehabilitaciji po vrnitvi iz izgnanstva, kamor je moral leta 58 pr. Kr., in mu olajšal vrnitev v politiko. Lukcej kljub temu, da je na prošnjo pristal, obljube ni izpolnil, zato je moral Cicero sam opisovati in hvaliti svoja dejanja. Zanimivo je, da Cicero v svojem pismu dokaj neposredno namiguje, naj Lukcej pri pisanju daje prednost njegovi hvali pred zgodovinsko resnico. Ta prošnja je bila verjetno tisto, kar mu je bilo nerodno povedati v pogovoru, si je pa upal zapisati, ker, kot je dejal, pismu ne more biti nerodno in ne zardi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Accipiendo das, dando accipis

Janez Kranjc, 25.10.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 41-42/2018Avtor reka je Lucij Anej Seneka. Vzet je iz njegovega spisa o dobrih delih (De beneficiis 5, 8, 6). Slovensko bi se glasil: S sprejemanjem daješ, z dajanjem sprejemaš.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Cave utare iis verbis, quibus quis possit laedi

Janez Kranjc, 4.10.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 38/2018Rek neznanega avtorja, ki bi se slovensko glasil Nikar ne uporabljaj besed, ki bi lahko koga prizadele, je še posebej aktualen v današnjem trenutku, ko smo priča polemikam okrog vprašanja mej svobode govora oziroma boju proti sovražnemu govoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Ego tamen frugalitatem, id est modestiam et temperantiam, virtutem maximam iudico

Janez Kranjc, 20.9.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 35/2018Misel, ki bi se slovensko glasila "Jaz pa štejem varčnost, to je skromnost in zmernost, za največjo krepost," je Ciceronova. Omenja jo v svojem obrambnem govoru za kralja Dejotara (Pro rege Deiotaro 26), ki ga je imel novembra 45 pr. Kr. Ta govor je eden od treh t. i. cezarskih govorov, ki jih je imel pred Cezarjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Quod non vetat lex, hoc vetat fieri pudor

Janez Kranjc, 6.9.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 33/2018Navedek je vzet iz Senekove tragedije Trojanke (334). Slovensko bi se glasil "Česar ne prepoveduje zakon, prepoveduje občutek za sram".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Terminologija v Evropski uniji

dr. Janez Kranjc, 30.8.2018

Kultura in umetnost

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 32/2018Monografija Tanje Fajfar Terminologija v Evropski uniji je predelana in dopolnjena doktorska disertacija, ki je nastala pod mentorstvom slavistke prof. dr. Andreje Žele in somentorstvom ustavnega sodnika ter strokovnjaka za pravo Evropske unije (EU) prof. dr. Mateja Accetta. Gre za poskus jezikoslovne obravnave pravnega izrazja EU in njegove umestitve v slovensko pravno izrazje. Avtorica izhaja iz terminološkega in terminografskega okolja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je med drugim izdal Pravni terminološki slovar. Delo s slovenskim pravnim izrazjem ji torej ni tuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Non est magni animi, qui de alieno liberalis est, sed ille, qui, quod alteri donat, sibi detrahit

Janez Kranjc, 23.8.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 30-31/2018Rek, katerega avtor je Lucij Anej Seneka, je vzet iz njegovega spisa O prizanesljivosti (De clem. I, 20, 3). Slovensko bi se glasil: Ni velikodušen, kdor je radodaren s tujim, marveč tisti, ki vzame sebi, kar da drugemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Sufficit ad id natura quod poscit

Janez Kranjc, 12.7.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 27/2018Avtor reka, ki bi se slovensko glasil "Narava zadošča za tisto, kar zahteva", je Seneka (Ep. mor. 90, 19). Omenja ga v 90. pismu Luciliju, v katerem razpravlja o poslanstvu filozofije, ki jo pojmuje kot prizadevanje odkriti resnico in doseči modrost. Seneka ugotavlja, da je življenje dar bogov, dobro življenje pa dar modrosti. Bogovi ljudem niso dali modrosti, dali pa so jim zmožnost, da jo dosežejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sapienti sat

Janez Kranjc, 21.6.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 24-25/2018Pred nami je rek, ki spada med bolj znane latinske reke in se še danes pogosto uporablja. Slovensko bi se glasil "Pametnemu zadošča". Kaže, da je bil v rimski antiki precej razširjen. V obliki Dictum sapienti sat (Pametnemu povedano zadošča) ga srečamo pri Plavtu (Perzijec, 4, 7, 19) in Terenciju (Phaedra 541). Od sodobnih avtorjev navaja rek na primer Čehov (Drama na lovu), verjetno pa bi ga lahko našli tudi pri drugih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

A radice mala nascuntur pessima mala

Janez Kranjc, 7.6.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2018Pred seboj imamo latinski rek, katerega avtor in čas nastanka nista znana. Slovensko bi se glasil: Iz slabih korenin zrastejo najslabša jabolka. Podobno sporočilo ima tudi latinski pregovor, ki pravi, da so otroci taki kot starši (Quales parentes, tales (et) liberi).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Plus apud me vera ratio valebit quam vulgi opinio

Janez Kranjc, 17.5.2018

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 19/2018Gornji rek je vzet iz Ciceronovega filozofskega spisa Paradoksi stoikov (I, 8). Posvetil ga je Marku Brutu, ki je kasneje vodil zarotnike proti Cezarju in je bil nečak enega od najbolj vidnih rimskih stoikov Katona Utičana, prepričanega republikanca, znanega po nepodkupljivosti in moralni neoporečnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Prospiciendum in senectam iam nunc ab adulescentia est

Janez Kranjc, 26.4.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 16-17/2018Avtor reka, ki bi se slovensko glasil Mladost mora že sedaj poskrbeti za starost, je rimski pesnik in začetnik rimske satire Gaj Lucilij (Saturae 28, 838). Izhajal je iz premožne plemiške družine iz Kampanije. Večino časa je živel v Rimu, kjer se je vključil v Scipionov krog. Napisal je 30 knjig satir, od katerih je žal ohranjenih le okrog 1300 mestoma dokaj okrnjenih stihov. Lucilij (okr. 180-103 pr. Kr.) je užival velik ugled že pri antičnih sodobnikih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Sua servat, qui salva esse vult communia

Janez Kranjc, 12.4.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 14/2018Slovensko bi se rek glasil: "Svoje rešuje, kdor hoče, da je rešeno skupno". Njegov avtor je Publilij Sirec. Z njim povzema bistveno vprašanje odnosa, ki bi ga moral posameznik imeti do skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Alterum intuere ne laedaris, alterum ne laedas

Janez Kranjc, 22.3.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2018Rek, ki bi se slovensko glasil "Glej, da te drugi ne prizadene in da ne prizadeneš drugega", je vzet iz Senekovega pisma Luciliju (103, 3). V njem Seneka razpravlja o nevarnostih, ki človeku pretijo od sočloveka. Čeprav so naravne katastrofe in nesreče lahko zelo hude, so redkejše od zla, ki ga povzroči človek. Naravne nesreče so predvidljive. Vihar nikoli ne nastane nenadoma. Tudi stavba se ne zruši, ne da bi se pred tem na njej pojavile razpoke, dim je znanilec požara itd. Nevarnost, ki prihaja od sočloveka, pa pogosto pride nepričakovano: čim bliže je, tem bolj se prikriva. Na to se mora človek pripraviti. Nič ni namreč bolj pogosto, bolj vztrajno in bolj zapeljivo kot nevarnosti, ki mu pretijo od sočloveka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Initium est salutis notitia peccati

Janez Kranjc, 8.3.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 9/2018Avtor reka, ki bi se slovensko glasil "Začetek blaginje je spoznanje napake", je Epikur. Navaja ga Seneka v svojem pismu Luciliju (Ep. mor. 28, 9). Temeljno sporočilo pisma je, da odhod in selitev v tuje kraje ne moreta prinesti notranjega miru, dokler svoje skrbi, probleme in slabo voljo nosimo s seboj. Seneka ugotavlja, da je mogoče mirno živeti celo na Rimskem forumu, če smo v notranjosti mirni in ne pustimo zunanjim dejavnikom, da vplivajo na nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Scire leges non hoc est verba earum tenere, sed vim ac potestatem

Janez Kranjc, 15.2.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/2018Gre za znamenito pravno maksimo, katere avtor je rimski klasični pravnik Publij Juvencij Celz. Justinijanovi kompilatorji so jo uvrstili na začetek Digest, v poglavje o zakonih, senatovih sklepih in dolgotrajnih običajih (D. 1, 3, 17). Slovensko bi se glasila: Poznati zakone ne pomeni znati na pamet njihovo besedilo, temveč smisel in pomen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Qui tacet, consentire videtur

Janez Kranjc, 25.1.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 3-4/2018Gre za eno od najbolj znanih pravnih maksim. Slovensko bi se glasila: Kdor molči, se šteje, da pritrjuje. Vsebuje jo 43. pravilo dodatka k zbirki kanonskega prava Liber sextus decretalium (Šesta knjiga dekretalov). Nastala je leta 1298 na ukaz papeža Bonifacija VIII. kot uradna in avtentična
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

"Hominis" appellatione tam feminam quam masculum contineri non dubitatur

Janez Kranjc, 11.1.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 1/2018Gre za razlagalno pravilo, katerega avtor je rimski klasični pravnik Gaj (D. 50, 16, 152). Vzeto je iz njegovega komentarja Avgustovih zakonov Lex Iulia de maritandis ordinibus (18 pr. Kr.) in Lex Papia Poppaea (9 po Kr.). Slovensko bi se glasilo: Nobenega dvoma ni, da izraz "človek" vsebuje tako moškega kot žensko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Ignem ne gladio fodito

Janez Kranjc, 14.12.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2017Rek navaja Erazem Rotterdamski v svoji zbirki Adagia I, 1, 2 (6). Slovensko bi se glasil: Ne podžigaj ognja z mečem. Kot navaja Erazem, naj bi šlo za latinsko verzijo grškega pregovora, ki pa je očitno dokaj stara, saj rek omenja že Horacij (Sermo 2, 3, 275).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Princeps legibus solutus

dr. Janez Kranjc, 7.12.2017

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2017Ulpijanove besede (D. 1, 3, 31), da za cesarja zakoni ne veljajo, so se sprva nanašale le na Avgustovo ženitno zakonodajo. Ker pa je v naravi oblasti, da želi biti absolutna in trajna, so si kasnejši vladarji prizadevali, da bi pravilo veljalo na splošno in za vse zakone. Sprva to ni bilo samoumevno. Ker vsaka izjema slabi načelo enakosti in s tem moč prava, se je zdelo še cesarjema Severu in Antoninu potrebno poudariti, da kljub temu, da zanju zakoni formalno ne veljajo, živita v skladu z njimi (Inst. 2, 17, 8).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(283)

Leto objave

2019(3) 2018(20) 2017(20) 2016(20)
2015(19) 2014(21) 2013(22) 2012(22)
2011(25) 2010(22) 2009(26) 2008(4)
2007(2) 2006(1) 2005(3) 2004(2)
2003(1) 2002(2) 2000(2) 1999(1)
1997(2) 1996(3) 1995(5) 1994(11)
1993(12) 1992(9) 1991(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov