O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 12
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 295)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Non vitae, sed scholae discimus

Janez Kranjc, 3.10.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2019Avtor reka je Seneka (Ep. mor. XVII-XVIII, 106, 12). Slovensko bi se glasil: Ne učimo se za življenje, temveč za šolo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Infidelis recti magister est metus

Janez Kranjc, 19.9.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 34-35/2019Misel je vzeta iz slavnostnega govora v čast cesarja Trajana, ki ga je imel Plinij Mlajši v senatu ob nastopu svojega konzulata leta 100 (Paneg. 45, 6). Slovensko bi se glasila: Strah je nezanesljiv učitelj, ko gre za to, kaj je pošteno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vulgus amicitias utilitate probat

Janez Kranjc, 29.8.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 32/2019Avtor misli, ki bi se slovensko glasila "Množica presoja prijateljstva po koristi", je Ovidij (Ep. ex Ponto 2, 3, 8). Rodil se je leta 43 pr. Kr. Oče ga je poslal na šolanje v Rim, od koder je odšel še v Atene. Po vrnitvi je nekaj časa opravljal nižje sodne in upravne funkcije. Začel je pesniti in se vključil v Mecenatov krog. Prikupne in duhovite pesmi so mu odprle pot v mondeno rimsko družbo in že pri dvajsetih letih je v njej užival ugled in naklonjenost. Ko je bil na vrhuncu slave, ga je cesar Avgust leta 8 po Kr. poslal v izgnanstvo v mesto Tomis (današnja Constan?a) ob Črnem morju, kjer je ostal do smrti leta 17. Velemesta vajeni Ovidij je v izgnanstvu zelo trpel, čeprav je verjetno v njegovih Žalostinkah (Tristia) in Pismih iz Ponta tudi nekaj pretiravanja. Ker so v Tomisu le redki govorili latinsko, se je naučil getsko in v tem jeziku tudi pesnil. Zaman pa si je prizadeval doseči pomilostitev. Kaj je bil razlog izgona, ni mogoče reči z gotovostjo. Vse kaže, da naj bi bil vedel za zaroto, ki naj bi jo glede cesarjevega nasledstva pripravljala njegova vnukinja Julija in njen mož.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Sepulchra legens memoriam perdam

Janez Kranjc, 18.7.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 28-29/2019Misel, ki bi se slovensko glasila "Z branjem nagrobnih napisov bom izgubil spomin", je vzeta iz Ciceronovega spisa Kato Starejši o starosti (Cato maior de senectute 21). Cicero ga je napisal, ko mu je bilo triinšestdeset let. V njem povzema namišljeni pogovor, ki ga je imel štiriinosemdesetletni Kato Starejši s Scipionom Emilijanom (185-129 pr. Kr.) in Gajem Lelijem (konzul leta 140 pr. Kr.). Oba sogovornika izražata občudovanje nad lahkotnostjo, s katero je Kato prenašal visoko starost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Et prudentia et iustitia officiis constat: officia praeceptis disponuntur

Janez Kranjc, 4.7.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 26/2019Rek je vzet iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 94, 33). V slovenskem prevodu bi se glasil "Pamet in pravičnost sta sestavljeni iz dolžnosti; dolžnosti pa razporejajo načela."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Emas non, quod opus est, sed quod necesse est; quod non opus est, asse carum est

Janez Kranjc, 13.6.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 23/2019Avtor reka je Kato Starejši, Cenzor (234-149 pr. Kr.). Veljal je za zgled republikanskega Rimljana, ki se je odlikoval s svojo varčnostjo, osebnim pogumom, nepodkupljivostjo in predanostjo rimski tradiciji. Menil je, da lahko gospodarstvo posameznika ali države obstane le, če se zna vzdržati nesmiselnega trošenja. Njegov rek bi se po naše glasil: "Ne kupuj tistega, kar rabiš, temveč tisto, kar je nujno; kar ne rabiš, je drago, čeprav stane le en novčič."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Omnia aliena sunt, tempus tantum nostrum est

Janez Kranjc, 23.5.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20/2019Rek je vzet iz prvega Senekovega pisma Luciliju (Ep. 1, 1, 3) in bi se po naše glasil: "Vse je tuje, samo čas je naš."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Argumenta non sunt numeranda, sed ponderanda

Janez Kranjc, 9.5.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 17-18/2019Rek je nastal na podlagi odlomka iz pisma Plinija Mlajšega Arijanu (Ep. 2, 12). Slovensko bi se glasil: Argumentov se ne sme šteti, temveč (jih je treba) tehtati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Historia vitae magistra

Janez Kranjc, 11.4.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 15/2019Rek spada med bolj znane latinske reke. Nastal je na temelju Ciceronovih Razprav v Tuskulu (Tusc. disp. II, 16). Slovensko bi se glasil: Zgodovina je učiteljica življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Nam nec historia debet egredi veritatem, et honeste factis veritas sufficit

Janez Kranjc, 28.3.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/2019Avtor reka je Plinij Mlajši (okr. leta 61-okr. 113). Slovensko bi se glasil: "Zgodovina pa ne sme zapustiti resnice in poštenim dejanjem resnica zadošča."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sapiens contra omnes arma fert, cum cogitat

Janez Kranjc, 14.3.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2019Avtor reka je Publilij Sirec (Sent. S 4). Slovensko bi se glasil: Ko razmišlja, se modri vojskuje proti vsem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ingenii dotes corporis adde bonis

Janez Kranjc, 21.2.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 8/2019Navedek je vzet iz Ovidijeve pesnitve Umetnost ljubezni (Ars amatoria 2, 112). Slovensko bi se glasil: Dodaj vrlinam telesa darove duha.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Homines enim imperiti facilius quod stulte dixeris reprehendere quam quod sapienter tacueris laudare possunt

Janez Kranjc, 7.2.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 5-6/2019Gre za misel iz Ciceronovega spisa o retoriki (De oratore 2, 302). Slovensko bi se glasila: "Neuki ljudje laže grajajo, kar si neumno povedal, kot hvalijo, kar si modro zamolčal."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Quod sentimus loquamur, quod loquimur sentiamus: concordet sermo cum vita

Janez Kranjc, 17.1.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 3/2019Rek bi se slovensko glasil "Govorimo, kar čutimo, čutimo, kar govorimo: naj bo govorjenje usklajeno z življenjem". Vzet je iz 75. pisma Luciliju (Ep. 75, 4). V njem Seneka govori o boleznih duše. S tem ne misli pravih duševnih bolezni, marveč lastnosti, ki preprečujejo pot do modrosti. Taki bolezni sta zanj pohlep in častihlepnost oziroma popačena zmožnost presoje, ki malo vredne stvari dojema kot tisto, za kar si velja zelo prizadevati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Dan ustavnosti 2018

dr. Janez Kranjc, 10.1.2019

Ustavno sodišče

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije, spoštovani gospod predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, spoštovane sodnice in sodniki Ustavnega sodišča, visoki zbor,
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Ale luporum catulos

Janez Kranjc, 20.12.2018

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2018Pregovor, ki bi se slovensko glasil Hrani volčje mladiče, navaja Erazem Rotterdamski (Adagia, II, I, 86). Razumeti ga je mogoče različno. Erazem gre pri njegovi razlagi v dve smeri. Po eni strani navaja Sokratove besede, da tisti, ki dela dobro slabim, krmi volkove, po drugi strani pa navaja Varov nasvet, po katerem mora gospodar dobro krmiti svoje pse, ker mu ti sicer lahko postanejo nevarni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

In vino veritas

Janez Kranjc, 6.12.2018

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2018Rek, ki bi se slovensko glasil "V vinu je resnica", omenja Erazem Rotterdamski (Adagia, I, 7, 17). Gre za povzetek besed Plinija starejšega (Nat. hist. 14, 28, 141), ki pravi, da se vinu na splošno pripisuje resnicoljubnost. Plinij to omenja mimogrede, ko govori o različnih neumnostih, ki jih počenjajo ljudje v pijanem stanju. Celotno 28. poglavje 14. knjige svojega dela o naravoslovju, ki je bolj ali manj namenjena trti in vinu, namreč posveča problemu pretiranega uživanja alkohola in prepričanju nekaterih, da je moško in pogumno, če ga nekdo "veliko nese".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Epistula non erubescit

Janez Kranjc, 15.11.2018

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2018Rek bi se v slovenskem prevodu glasil "Pismo ne zardi". Bolj znan je v obliki Charta non erubescit ("Papir ne zardi"). Vzet je iz precej nenavadnega Ciceronovega pisma rimskemu govorniku in zgodovinarju Luciju Lukceju (Ad Fam. 5, 12, 1), ki je Cicerona leta 63 pr. Kr. z govorom proti Katilinu podprl v boju proti Katilinovi zaroti. Leta 60 pr. Kr. je Lukcej skupaj s Cezarjem kandidiral za konzula, vendar je volitve izgubil. Neuspeh na volitvah mu je vzel veselje do politike. Umaknil se je iz javnega življenja in pisal zgodovino zavezniške (91-88 pr. Kr.) in nato še državljanskih vojn. Ko je bil že pri koncu, se je leta 55 pr. Kr. nanj obrnil Cicero s prošnjo, naj posebej opiše njegove dosežke in delo za skupnost. Upal je, da bo tak panegirik pripomogel k njegovi rehabilitaciji po vrnitvi iz izgnanstva, kamor je moral leta 58 pr. Kr., in mu olajšal vrnitev v politiko. Lukcej kljub temu, da je na prošnjo pristal, obljube ni izpolnil, zato je moral Cicero sam opisovati in hvaliti svoja dejanja. Zanimivo je, da Cicero v svojem pismu dokaj neposredno namiguje, naj Lukcej pri pisanju daje prednost njegovi hvali pred zgodovinsko resnico. Ta prošnja je bila verjetno tisto, kar mu je bilo nerodno povedati v pogovoru, si je pa upal zapisati, ker, kot je dejal, pismu ne more biti nerodno in ne zardi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Accipiendo das, dando accipis

Janez Kranjc, 25.10.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 41-42/2018Avtor reka je Lucij Anej Seneka. Vzet je iz njegovega spisa o dobrih delih (De beneficiis 5, 8, 6). Slovensko bi se glasil: S sprejemanjem daješ, z dajanjem sprejemaš.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Cave utare iis verbis, quibus quis possit laedi

Janez Kranjc, 4.10.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 38/2018Rek neznanega avtorja, ki bi se slovensko glasil Nikar ne uporabljaj besed, ki bi lahko koga prizadele, je še posebej aktualen v današnjem trenutku, ko smo priča polemikam okrog vprašanja mej svobode govora oziroma boju proti sovražnemu govoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Ego tamen frugalitatem, id est modestiam et temperantiam, virtutem maximam iudico

Janez Kranjc, 20.9.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 35/2018Misel, ki bi se slovensko glasila "Jaz pa štejem varčnost, to je skromnost in zmernost, za največjo krepost," je Ciceronova. Omenja jo v svojem obrambnem govoru za kralja Dejotara (Pro rege Deiotaro 26), ki ga je imel novembra 45 pr. Kr. Ta govor je eden od treh t. i. cezarskih govorov, ki jih je imel pred Cezarjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Quod non vetat lex, hoc vetat fieri pudor

Janez Kranjc, 6.9.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 33/2018Navedek je vzet iz Senekove tragedije Trojanke (334). Slovensko bi se glasil "Česar ne prepoveduje zakon, prepoveduje občutek za sram".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Terminologija v Evropski uniji

dr. Janez Kranjc, 30.8.2018

Kultura in umetnost

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 32/2018Monografija Tanje Fajfar Terminologija v Evropski uniji je predelana in dopolnjena doktorska disertacija, ki je nastala pod mentorstvom slavistke prof. dr. Andreje Žele in somentorstvom ustavnega sodnika ter strokovnjaka za pravo Evropske unije (EU) prof. dr. Mateja Accetta. Gre za poskus jezikoslovne obravnave pravnega izrazja EU in njegove umestitve v slovensko pravno izrazje. Avtorica izhaja iz terminološkega in terminografskega okolja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je med drugim izdal Pravni terminološki slovar. Delo s slovenskim pravnim izrazjem ji torej ni tuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Non est magni animi, qui de alieno liberalis est, sed ille, qui, quod alteri donat, sibi detrahit

Janez Kranjc, 23.8.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 30-31/2018Rek, katerega avtor je Lucij Anej Seneka, je vzet iz njegovega spisa O prizanesljivosti (De clem. I, 20, 3). Slovensko bi se glasil: Ni velikodušen, kdor je radodaren s tujim, marveč tisti, ki vzame sebi, kar da drugemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Sufficit ad id natura quod poscit

Janez Kranjc, 12.7.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 27/2018Avtor reka, ki bi se slovensko glasil "Narava zadošča za tisto, kar zahteva", je Seneka (Ep. mor. 90, 19). Omenja ga v 90. pismu Luciliju, v katerem razpravlja o poslanstvu filozofije, ki jo pojmuje kot prizadevanje odkriti resnico in doseči modrost. Seneka ugotavlja, da je življenje dar bogov, dobro življenje pa dar modrosti. Bogovi ljudem niso dali modrosti, dali pa so jim zmožnost, da jo dosežejo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(295)

Leto objave

2019(15) 2018(20) 2017(20) 2016(20)
2015(19) 2014(21) 2013(22) 2012(22)
2011(25) 2010(22) 2009(26) 2008(4)
2007(2) 2006(1) 2005(3) 2004(2)
2003(1) 2002(2) 2000(2) 1999(1)
1997(2) 1996(3) 1995(5) 1994(11)
1993(12) 1992(9) 1991(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov