O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Direktiva o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji

mag. Dominik Kuzma, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davki občanov in dohodnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 16-17/2018Ob poplavi novic o davčnih utajah in skrivanju dohodkov v davčnih oazah, projektu BEPS in drugih mednarodnih ukrepih, ki ciljajo na zajezitev erozij davčnih osnov v druge (davčno manj obremenjene) države, je novica o sprejetju direktive o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji (v nadaljevanju direktiva) bolj ali manj šla mimo radarja strokovne in še posebej splošne javnosti. To pa ne pomeni, da je sprejetje direktive, ki bo določila standarde reševanja sporov mednarodne dvojne obdavčitve dohodkov in marsikateremu davčnemu zavezancu dala na voljo pravna orodja za uveljavljanje pravic v mednarodnem davčnem okolju, nepomembno. Ravno nasprotno, gre za pomemben premik in dobrodošlo spremembo na področju mednarodne davčne ureditve v Evropski uniji (EU), ki bo po implementaciji direktive pomembno vplivala na dohodke in življenje marsikaterega davčnega zavezanca, ki se je znašel v navzkrižnem ognju dvojne obdavčitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Davčna obravnava dohodkov iz poslovanja s kriptovalutami

mag. Dominik Kuzma, 22.3.2018

Davek od dohodka pravnih oseb, Davki občanov in dohodnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 11/2018Leto 2017 si bomo zapomnili po različnih stvareh, marsikdo po tem, da je tega leta prvič slišali za kriptovalute (tudi virtualne valute ali posplošeno bitcoini) oziroma za tehnologijo blockchain, na kateri temeljijo kriptovalute. Razlog za nedavno seznanitev s tehnologijo, ki je sicer stara več kot deset let, pa je, da so leta 2017 številni v Sloveniji prek trgovanja s kriptovalutami zaradi bistvenega naraščanja njihove vrednosti iz njih ustvarili dohodke. V tem prispevku se ukvarjam zlasti z davčno obravnavo dohodkov fizičnih oseb in deloma pravnih oseb, ki se nanašajo na poslovanje s kriptovalutami, ob strani pa puščam vidik davka na dodano vrednost (DDV).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

OECD-jeva Multilateralna konvencija BEPS

mag. Dominik Kuzma, 16.2.2017

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 6/2017BEPS je eden največjih projektov na mednarodnem davčnem področju, ki je dobil široko podporo mednarodne skupnosti brez primere. Naslednji mejnik tega kompleksnega projekta je bil postavljen s sprejemom in objavo besedila Multilateralne konvencije BEPS, ki jo bo po obetih podpisalo preko 100 držav oziroma jurisdikcij, kar naj bi po nekaterih ocenah vplivalo na preko 2000 multi- oziroma bilateralnih mednarodnih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Multilateralna konvencija bo, glede na napovedi, bistveno poenostavila uveljavitev priporočil iz projekta BEPS v konvencijah KIDO, zato si nedvomno zasluži veliko pozornosti tudi v slovenskem pravnem prostoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Kritično ovrednotenje novega predloga skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe

mag. Dominik Kuzma, 12.1.2017

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 1/2017Sheme izogibanja davčnim obveznostim in finančna planiranja velikih multinacionalk so nedavno vzbudile veliko zanimanja strokovne in splošne javnosti. Zaradi močnega javnega nasprotovanja finančno-davčnim shemam, v okviru katerih velike multinacionalke od ustvarjenih milijardnih dobičkov praktično niso plačevale davka od dobička pravnih oseb v evropskih državah, se je izrazito okrepil mednarodni politični konsenz glede postopanja zoper take sheme. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je s projektom BEPS prepričljivo začrtala razvoj mednarodnega davčnega prava v smeri intenzivnega boja zoper agresivno davčno planiranje velikih multinacionalk. OECD-okviru BEPS odločno sledi tudi EU, ki je v začetku leta 2016 sprejela sveženj predlogov za preprečevanje izogibanja davčnim obveznostim. Sveženj vsebuje predloge za sprejem direktive proti izogibanju davkom, spremembe direktive o upravnem sodelovanju, sporočilo o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje in predloge sprememb bilateralnih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Davčni vidik brexita

mag. Dominik Kuzma, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 44/2016Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Velika Britanija) je na zgodovinskem referendumu o članstvu v Evropski uniji (EU) 23. junija letos izglasovalo izstop iz EU. Ob burni reakciji političnih predstavnikov, gospodarstvenikov, valut in borz po vsem svetu na referendumske rezultate je treba spomniti, da Velika Britanija je in bo ostala članica EU še najmanj dve leti po sprožitvi postopkov po 50. členu Pogodbe o EU. Izstopni proces pa je varljivo dolg, saj je v tem času in neposredno po izstopu možno pričakovati bistvene spremembe v zakonski ureditvi Velike Britanije, zaradi česar bodo potrebne tudi občutne spremembe in prilagoditve gospodarskih subjektov ter državljanov EU, ki živijo, delajo ali poslujejo v Veliki Britaniji. Med pomembnejšimi zakonodajnimi vidiki se omenjajo predvsem delovno pravo, pravo socialne varnosti, migracijsko in nenazadnje davčno pravo, na katerega se osredotočam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Primernost vsebinskih omejitev avtorske pravice v digitalni dobi

mag. Dominik Kuzma, 22.9.2016

Intelektualna lastnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 36-37/2016Digitalizacija avtorsko zaščitenih vsebin se je intenzivneje začela na prelomu 20. v 21. stoletje. Kljub pretečenemu poldrugemu desetletju po objavi Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi avtorskopravna zakonodaja še vedno lovi korake z razvojem digitalne tehnologije. Ob pospešenem razvoju novih vsebin, medijev, elektronskih naprav in dostopnosti učinkovite digitalne tehnologije je prisoten občutek, da se avtorsko pravo upira spremenjenim okoliščinam, v katerih delujejo in ustvarjajo avtorji, in razvijajočim se potrebam elektronske izmenjave vsebin ter distribucije avtorskopravno zaščitenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Davčna transparentnost

mag. Dominik Kuzma, 21.4.2016

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 16-17/2016Razkritje milijonov dokumentov panamske svetovalne družbe Mossack Fonseca, ki je nudila svoje storitve številnim fizičnim in pravnim osebam po svetu, bo verjetno še zelo dolgo odmevalo tako v strokovnih medijih in politiki kot tudi v družbenem mnenju. Kljub turbulenci, ki bo nekaj časa vladala čustvom, je na razkritje treba gledati kritično in konstruktivno. Kritični pogled mora obsegati vprašanja o verodostojnosti dokumentov neznanega vira, ki velikokrat podaja podatke v obliki prepisov elektronske korespondence med davčnimi zavezanci in panamsko družbo. Konkretni postopki zoper posameznike bodo razkrili strokovno zanimiva vprašanja, še zlasti če bodo postopki temeljili izključno na ugotovitvah iz panamskih dokumentov, brez dodatnih verodostojnih dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Neizbrisane meje skupnega trga EU pri spletni prodaji

Kuzma Dominik, Lampe Andrej, 7.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

mag. Dominik Kuzma, Andrej Lampe, Pravna praksa, 18/2015Do kod sega avtonomija zasebnega subjekta pri poslovanju prek spletne trgovine na skupnem trgu EU? Državljani EU smo se deloma že navadili in tudi razvadili zaradi ugodnosti prostega prehoda meja in brezcarinske unije. Kljub temu pa je med državami članicami EU še veliko razhajanj, nemalo jih izhaja tudi iz naših predsodkov in stereotipov o drugih državah članicah, ki vsak dan usmerjajo naše obnašanje, odločanje in vsebino medsebojnih odnosov. Moramo pa se vprašati, ali je naša avtonomna volja omejena z lastnostmi in načeli enotnega trga EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Dileme parcialnega urejanja davčne problematike obdavčitve štipendij

mag. Dominik Kuzma, 20.11.2014

Davki občanov in dohodnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 45/2014Spodbujanje izobraževanja in izobraženosti svojih državljanov je verjetno ena bolj plemenitih in pomembnih nalog posamezne države. V Sloveniji je po večini izobraževanje (še) brezplačno glede plačevanja šolnin - vsekakor do srednje izobrazbe in večinoma tudi na univerzitetni ravni. Izobraževanje v tujini pa je pogosto povezano s precejšnjimi stroški šolnin in tudi življenjskimi stroški, ki si jih ne more privoščiti prav vsak, ki bi si to želel. Na srečo vseh vedoželjnih Slovencev obstaja več možnosti za financiranje takega izobraževanja, in sicer od državnih štipendij, mednarodnih institucionalnih štipendij pa vse do zasebnih individualnih financiranj izobraževanja. Nudenje takih možnosti financiranja je hvalevredno in ga je treba na vse načine spodbujati, tudi z ukrepi na področju davčne politike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Boj proti mednarodnim davčnim utajam mednarodnih podjetij zaostren

mag. Dominik Kuzma, 9.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 39/2014Prišli smo do prelomnega obdobja in ukrepov, ki naj bi spremenili pravila igre v zvezi z davčnimi utajami, ki so posledica globalizacije. Vsaj tako je prepričana Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je 16. septembra letos predstavila priporočila za ukrepe, namenjene preprečevanju prenosov dobička s strani velikih mednarodnih podjetij v davčno ugodna območja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Plačnik davka je navsezadnje "le" posrednik

mag. Dominik Kuzma, 3.7.2014

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 26/2014Ustavno sodišče je v odločbi številka Up-879/12-16 in U-I-234/12-10 z dne 24. marca 2014 prek razlage pravic in obveznosti davčnega zavezanca in plačnika davka v davčnem postopku, s ciljem zavarovati ustavno pravico do pravnega sredstva davčnega zavezanca, premešalo vloge posameznih udeležencev davčnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Aktualne ustavnopravne smernice za bodočo davčno zakonodajo

mag. Dominik Kuzma, 5.6.2014

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 22/2014Letošnje leto se ni dobro začelo za sistem obdavčevanja dohodkov in premoženja. Vsi davčni zavezanci, ki so lastniki nepremičnin, so pobliže spremljali pripravo, sprejem in pozneje razveljavitev Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr). Ustavno sodišče je z odločitvijo v zadevi številka U-I-313/13 z dne 21. marca 2014 postavilo nekaj izhodišč ali temeljev, o katerih bodo morali temeljito premisliti strokovnjaki, ki bodo pripravljali nov zakon o davku na nepremičnine. Dodatno je letos Ustavno sodišče razveljavilo še 90. člen in 9. točko 95. člena ter šesti odstavek 98. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) z odločbo U-I-175/11 z dne 10. aprila 2014. Že lani je Ustavno sodišče z odločbo U-I-147/12 z dne 29. maja 2013 ugotovilo neustavnost petega odstavka 115. člena ZDoh-2, ki je določal posebno osebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante. Nekatere od teh odločb so bile vsebinsko že obravnavane, ni pa bilo mogoče zaslediti analize pomena stališč Ustavnega sodišča z vidika de lege ferenda davčne materialnopravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Ob izselitvi iz Slovenije ne pozabite urediti svojega davčnega statusa

Kuzma Dominik, Istenič Petra, 6.2.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Dominik Kuzma, mag. Petra Istenič, Pravna praksa, 5/2014V preteklih letih Statistični urad Republike Slovenije meri rekordne selitve slovenskih državljanov, še zlasti pa zaznava trend izseljevanja v tujino pri težko zaposljivih skupinah, predvsem mladih. Izseljevanje v tuje države je vsaj v državah EU precej poenostavljeno, saj je večina administrativnih ovir za odselitev v drugo državo članico odpravljenih. Večinoma je treba v drugi državi članici le prijaviti prebivališče pri pristojnem upravnem ali občinskem organu, dovoljenja za bivanje ali vize ali delovnega dovoljenja pa ni treba pridobiti. Za državljane Slovenije se je evropski trg delovne sile povsem sprostil sredi leta 2011, ko se je izteklo sedemletno obdobje, za katerega so nekatere države članice EU uvedle omejitve prostega zaposlovanja državljanov iz držav članic, ki so se EU pridružile 31. maja 2004.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Obdavčitev nepremičnin z vidika stvarnopravne ureditve

Kuzma Dominik, Kaluža Aleš, 23.1.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Dominik Kuzma, Aleš Kaluža, Pravna praksa, 3/2014Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) je dodobra razdelil slovensko strokovno in splošno javnost. Nov davek zadeva vse, ki imajo v lasti nepremičnino, posredno pa bo imel vpliv tudi za osebe, ki so z lastniki nepremičnin ekonomsko ali pogodbeno povezane. Na kratko, zakon je v javnosti vzbudil veliko zanimanja, ki se izraža predvsem v obliki negativnih odzivov na zakon in številnih kritik uporabljenega pristopa. V članku ne bova razpravljala o politični ustreznosti zakona, želiva pa analizirati nomotehnične rešitve, ki se prekrivajo s stvarnopravnimi instituti in v stičnih točkah ustvarjajo trenja, ki so z uporabniškega vidika neželena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Pravno sredstvo za zagotavljanje davčnega načela enakosti

Dominik Kuzma, 11.7.2013

Poravnava davkov in prispevkov

Dominik Kuzma, Pravna praksa, 27/2013S spremembami Ustave RS se pomembno krčijo možnosti za zahtevo zakonodajnega referenduma. Krčenje se upravičuje s stanjem slovenskih javnih financ in mnenji strokovne javnosti, da je bila referendumska ureditev potrebna sprememb. Glede na spremenjeno ustavno referendumsko ureditev v povezavi z zlatim fiskalnim pravilom, ki je zdaj ustavno načelo, fizične osebe nimajo več možnosti posegati v odločitve zakonodajalca prek referendumske oblike neposredne demokracije v delu, ki se tiče davčne zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Delovno razmerje in ZDR-1

Kuzma Dominik, Perko Vovk Lucija, 25.4.2013

Delovna razmerja

Dominik Kuzma, Lucija Perko-Vovk, Pravna praksa, 16-17/2013Malokdo je spregledal, da je bil 5. marca 2013 sprejet novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je nastajal pod strokovno in pogajalsko taktirko Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in ministra mag. Andreja Vizjaka. V javnih občilih je bilo opaziti precej hvale prenovljeni "delavski ustavi", čeprav je bilo na delodajalski in sindikalni pogajalski strani čutiti večjo zadržanost. Državni zbor je predlog sprejel brez glasu proti, kar predlagatelj zakona pripisuje predvsem ustreznemu vodenju pogajanj in sklepanju kompromisov v okviru socialnega dialoga. Reforma je bila za predlagatelja nedvomno velik zalogaj, za strokovne pripravljavce sprememb v zakonu, ki so se dogajale tudi v zadnji fazi sprejemanja, pa, kot kaže, velik izziv (glede na število dopolnil) za pripravo rešitev, skladnih s sistemom delovnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

(Ne)spremenljivost vrstnega reda hipotek

Dominik Kuzma, 1.12.2011

Kmetijska zemljišča

Dominik Kuzma, Pravna praksa, 46/2011V zadnjem času se zdi, da ne bo konca polemikam zaradi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C), v katerih se krešejo mnenja zagovornikov modernizacije zemljiške knjige in tistih, ki opozarjajo, da je morda sprememba prinesla več slabega kot dobrega. Med vsemi razpravljanji v zvezi s spremembo Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) nisem zaznal podrobnejše obravnave črtanja 191. in 192. člena ZZK-1, ki sta določala možnost spremembe vrstnega reda hipotek in zemljiških dolgov. S črtanjem teh členov je bila na prvi pogled odvzeta v praksi pomembna možnost upnikov za dogovarjanje o vrstnem redu poplačila in s tem še zmanjšana že tako okrnjena "prometnost" hipoteke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Partis.si po poti The Pirate Bay in predlog sprememb KZ-1

Dominik Kuzma, 21.7.2011

Lastnina in druge stvarne pravice

Dominik Kuzma, Pravna praksa, 28-29/2011Najbrž ni veliko bralcev, ki bi jih presenetila novica, da je švedsko okrožno sodišče 17. aprila 2009 obsodilo ustanovitelje spletne strani The Pirate Bay, vsakega na zaporno kazen enega leta in solidarno plačilo odškodnine oškodovancem v višini 30 milijonov švedskih kron (kar trenutno znese dobrih 3,3 milijona evrov). Nekoliko manj pa je tistih, ki vedo, da so bili ustanovitelji The Pirate Bay obsojeni zaradi pomoči pri kaznivem dejanju, in ne zaradi storitve kaznivega dejanja kršitve avtorskih pravic. Da bi lahko ocenili učinek te odločitve na evropski pravni prostor, je treba počakati na odločitve instančnih sodišč v tem primeru, vendar naj že tu poudarim, da so se po izdaji sodbe pojavili hudi očitki o pristranskosti švedskega senata. Poleg tega gre za odločitev, ki temelji zlasti na nacionalnem pravu varstva intelektualne lastnine konkretne evropske države in je tako težko govoriti o relevantnem čezmejnem učinku. Vsekakor pa bi ta odločitev lahko dala krila velikim korporacijam, ki so imetnice avtorsko zaščitenega gradiva. Ali lahko do podobnega primera (mutatis mutandis), še zlasti če upoštevamo predlagane spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1), pride tudi v Sloveniji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄27

Prenosljivost premoženjskih terjatev iz delovnega razmerja

Kuzma Dominik, Kaluža Aleš, 14.7.2011

Delovna razmerja

Dominik Kuzma, Aleš Kaluža, Pravna praksa, 27/2011V obdobju svetovne gospodarske krize in posledične slabše likvidnosti delodajalcev vnovič v ospredje sili vprašanje prenosljivosti in podedljivosti premoženjskih terjatev iz delovnega razmerja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(19)

Leto objave

2018(2) 2017(2) 2016(3) 2015(1)
2014(6) 2013(2) 2011(3)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov