O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Izvedeniško mnenje in načelo kontradiktornosti pri odvzemu poslovne sposobnosti

Alenka Križnik, 25.10.2018

CIVILNI SODNI POSTOPKI

Alenka Križnik, Pravna praksa, 41-42/2018V nepravdnem postopku odvzema poslovne sposobnosti sodišče po 48. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) odredi, da osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, pregleda izvedenec medicinske stroke, razen če je oseba že v psihiatrični zdravstveni organizaciji po odločbi sodišča in če iz poročila te organizacije o zdravljenju izhaja potreba, da se ji odvzame poslovna sposobnost, ali če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Neomejenost pooblastila

Alenka Križnik, 4.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja, Upravni postopek in upravne takse

Alenka Križnik, Pravna praksa, 38/2018Primer iz prakse me je napeljal k razmišljanju, kako zavarovati interese osebe, ki je pred mnogo leti pooblastila odvetnika za zastopanje v vseh postopkih, vendar pa ta odvetnik ne deluje (več) v njeno korist. Tudi če ji center za socialno delo (CSD), ki je na podlagi 216. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) dolžan zavarovati interese take osebe, postavi primernega skrbnika, varovančevih koristi ni mogoče takoj zaščititi. Skrbnik lahko začne opravljati naloge šele, ko postane odločba o postavitvi skrbnika pravnomočna, kar pa lahko, če odvetnik vlaga pravna sredstva in tako zavlačuje postopke zaradi zaščite interesov nasprotne stranke, in ne svojega klienta, traja precej dolgo. Pri tem moramo upoštevati tudi 5. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv), na podlagi katerega je odvetnik dolžan odkloniti zastopanje stranke, če je kdaj zastopal ali še vedno zastopa nasprotno stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Skrbnik za posebni primer in samostojnost odločanja

Alenka Križnik, 8.9.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Križnik, Pravna praksa, 35/2016Naš pravni sistem pozna tudi skrbništvo za posebni primer. Menim, da se ta institut preveč zlorablja, kar omogoča zakonska določba, ki zaključi: "in v vseh drugih primerih". Sodna praksa je šla celo dlje, saj je 212. člen ZZZDR v povezavi s 185. členom začela razlagati tako široko, da je po mojem mnenju presegla svoje pristojnosti. Nisem našla prakse Vrhovnega sodišča, ki bi ocenila zakonitost takšnih odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Začasna odločba o odvzemu otroka

Alenka Križnik, 21.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Križnik, Pravna praksa, 29-30/2016V upravnih postopkih odvzemov otrok z začasno odločbo na centrih za socialno delo (CSD) obstaja različna sodna praksa. Nekaj časa je zavzemala stališče, da izdaja začasne odločbe pred pridobitvijo mnenja strokovne komisije in opravljeno ustno obravnavo procesno ni zakonita, v zadnjem času pa se sodna praksa nagiba v drugo smer. Predlog družinskega zakonika (pDZ) prinaša na tem področju velike spremembe, ki bi bile ob odpravi določenih pomanjkljivosti zelo koristne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Odobritve pravnih poslov na centru za socialno delo

Alenka Križnik, 23.6.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Križnik, Pravna praksa, 25-26/2016Ena od pristojnosti centra za socialno delo (CSD) je odobritev oziroma podaja soglasja k pravnemu poslu, ki ga sklene zakoniti zastopnik mladoletnika oziroma skrbnik poslovno nesposobne osebe. Tudi v primeru, ko skrbniške naloge opravlja CSD. Večkrat se vprašam, kakšen namen ima odobritev pravnega posla samemu sebi, pa tudi na kateri podlagi dajemo soglasja za nakazilo zavarovalne vsote na skrbstveni račun mladoletnika, katerega starši so še živi in zanj skrbijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

So otrokove koristi res na prvem mestu?

Alenka Križnik, 27.8.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Križnik, Pravna praksa, 33/2015Leta 2004 je sprememba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) prinesla bistveno spremembo glede zaščite otrokovih koristi, s tem ko se je odločanje o stikih preneslo v pristojnost sodišč. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic zahteva, da se postopki družinskega prava, za katere velja konvencija, obravnavajo pred pravosodnimi organi, vendar pod tem pojmom razume tako sodišče kot tudi upravni organ z enakovrednimi pooblastili. Menim, da konkurenca pristojnosti med centrom za socialno delo (CSD) in sodiščem pomeni neenakopravno obravnavo otrokovih pravic in ne omogoča ustrezne pravne varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Zagovornik - glas otroka kot kolizijski skrbnik?

Alenka Križnik, 30.5.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Križnik, Pravna praksa, 21/2013Pri Varuhu človekovih pravic se je v letu 2006 začel pripravljati projekt Zagovornik - glas otroka. Pilotski projekt naj bi postavil podlago za njegovo vključitev v formalnopravni sistem in s tem zagotovil njegovo implementacijo v zakonodajo na nacionalni ravni. Model naj bi v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah otrokom omogočal ustrezno aktivno sodelovanje v postopkih odločanja. Zagovornik se trenutno imenuje praviloma na podlagi soglasja staršev. Če pa starša ne soglašata, se je v praksi zagovornik postavil z odločbo centra za socialno delo (CSD) kot skrbnik za poseben primer. Menim, da tak zagovornik ni zgolj oseba, ki le predstavlja otrokov glas, ampak skrbnik za poseben primer z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz tega izhajajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Kdo poda soglasje za medicinski poseg pri osebah, ki tega niso sposobne same?

Alenka Križnik, 6.9.2012

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Alenka Križnik, Pravna praksa, 34/2012Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) v 26. členu med drugim določa, da ima pacient pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pod pogoji, ki jih določa zakon. Pacient se mora po opravljeni pojasnilni dolžnosti zdravnika odločiti, ali bo v neki poseg privolil ali ne. Težave nastopijo, ko oseba ni sposobna odločanja o sebi. Pri otrocih se odločijo praviloma starši. Pri odraslih osebah, ki te odločitve niso sposobne sprejeti same, pa se v praksi dogaja, da pokličejo iz bolnišnice ali doma starejših in predlagajo, da osebi center za socialno delo (CSD) postavi skrbnika za poseben primer, ki bo sprejel odločitev o posegu. Pri tem se postavlja vprašanje, kdo je v tem primeru dolžan sprejeti odločitev, ali je operativni poseg za osebo potreben in smiseln: zdravnik ali skrbnik, in kako, če skrbnika ni? Če gre za operacijo, ki je nujna, zdravniki ne potrebujejo soglasja starša oziroma skrbnika. Pri vseh drugih posegih, ko oseba ni sposobna sprejeti odločitve o posegu, pa lahko trenja privedejo tudi do tega, da se nekoga ne operira, ker oziroma dokler ni soglasja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Katere človekove pravice so vredne več

Alenka Križnik, 6.10.2011

Človekove pravice

Alenka Križnik, Pravna praksa, 38/2011Živimo v času, ko se moramo naučiti premostiti predsodke o duševnih boleznih in najti razumno pot, da bomo znali ločevati med ogrožajočimi in zgolj motečimi posledicami teh bolezni za osebo in družbo ter nikakor delovati tako, da bi osebe s težavami v duševnem zdravju stigmatizirali. Centri za socialno delo so s sprejemom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) postali eden od možnih predlagateljev za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. Sprašujem se, kakšen cilj je zakonodajalec zasledoval z uvedbo tega postopka. Z njim se je namreč razširil krog subjektov, ki lahko predlagajo, da se oseba pridrži na zdravljenju brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, pogoji zanj pa so povsem enaki pogojem za sprejem v nujnem postopku, zaradi česar se zdi nesmiselno podajati predlog za sprejem brez privolitve, če torej že pred tem zdravniki niso ocenili, da oseba nujno potrebuje tako zdravljenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄8

Prostovoljna in častna funkcija skrbnika

Alenka Križnik, 3.3.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Križnik, Pravna praksa, 8/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄13

Začasni skrbnik

Alenka Križnik, 1.4.2010

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Alenka Križnik, Pravna praksa, 13/2010O institutu skrbništva v javnosti še ni bilo obširnejše ali poglobljene razprave. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)1 ga v 9. členu opredeljuje kot posebno obliko varstva mladoletnikov in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase. Lahko bi rekli, da gre za družbeno varstvo ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(11)

Leto objave

2018(2) 2016(3) 2015(1) 2013(1)
2012(1) 2011(2) 2010(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov