O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 89)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Nekoga obtožiti, da bi se ob tem izgradili doktrina in sodna praksa?

mag. Matevž Krivic, 4.10.2018

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 38/2018V zadnji septembrski številki PP je najbrž mnoge zaskrbel ali tudi razjezil moj uvodnik ob zadevi Novič - jaz pa sem bil precej zaskrbljen (in so me zasrbeli prsti) ob naslednjih dveh "uvodnih" člankih: proti širjenju pojma sovražnega govora in za "resen pristop k na videz še tako banalnemu precedenčnemu primeru političnega kaznivega dejanja pri nas" v zadevi Šiško. Usmerjena sta sicer vsak v svojo smer (prvi svari pred prevelikim širjenjem kazenske represije, drugi pred njenim prehitrim omejevanjem), kar štejem - oboje skupaj - za dobro spodbudo za dodaten razmislek o teh pomembnih vprašanjih. Obe omenjeni temi se mi zdita zelo aktualni in pomembni tudi za naprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pred, upajmo, končno sodbo v zadevi Novič

mag. Matevž Krivic, 27.9.2018

Ostalo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2018Ob povabilu, naj napišem uvodnik o zadevi Novič, sem imel sicer pomislek, ali ima smisel pisati o tem sicer (po mojem prepričanju) paradigmatičnem primeru za najslabše in najbolj zaskrbljujoče strani našega sodstva že v trenutku, ko še čakamo na odločitev Vrhovnega sodišča - a sem te pomisleke premagal in se odločil povabilo sprejeti. Sprejel sem tudi povabilo na četrtkovo Tarčo na TV Slovenija, glede česar sem sprva imel enake pomisleke. Tam sem potem - brez komentarja, namesto katerega sem raje zamahnil z roko in ga kot nepotrebnega odklonil - poslušal zame skrajno bledo izmikanje treh v pravosodju visoko pozicioniranih pravnikov, ki je najbrž še dodatno znižalo že tako nizko zaupanje javnosti v naše pravosodje. Če se pred izrekom sodbe Vrhovnega sodišča niso hoteli vsebinsko opredeliti do ničesar, kar je bilo v tej zadevi tako očitno in tako hudo narobe, tudi prav - toda potem naj bi udeležbo raje odklonili, namesto da so ta kričeče izjemni primer skušali skriti v statistične podatke o potrjenih in razveljavljenih sodbah in na druge načine minimizirati njegov pomen za nadaljnje padanje ugleda sodstva v javnosti. Po slišanem in videnem v oddaji Tarča se je samo še okrepila moja bojazen, da bi vsako (tudi moje) izmikanje javnim opredelitvam v čakanju na sodbo Vrhovnega sodišča lahko tudi tam okrepilo tiste poglede, ki bi morda ponovno želeli zadevo razvodeniti (podobno kot se je to zgodilo na Ustavnem sodišču ob končevanju zadeve Patria), namesto da bi jo dokončno razsodili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Kaj lahko »razumen opazovalec« najde v Cerarjevih in kaj v Zobčevih besedah

mag. Matevž Krivic, 29.3.2018

Ostalo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 12-13/2018V Pravni praksi št. 11 sta bila pod naslovom »Odzivi na premierjevo trditev o domnevni pristranskosti vrhovnega sodnika« objavljena dva taka odziva: Jana Zobca in dr. Andraža Terška. Moj odziv ne bo »odziv na premierjevo trditev o domnevni pristranskosti vrhovnega sodnika«, ker take trditve v resnici nikjer ni bilo - ampak poziv k bolj korektnemu razpravljanju. Kot je znano, nisem bil in nisem nikakršen zagovornik Cerarjeve politike ali vlade, pač pa občasno njen zelo oster kritik - toda prvi od omenjenih dveh odzivov je za moja pojmovanja pod ravnjo korektnega razpravljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Grami in kilogrami na sodniških tehtnicah

mag. Matevž Krivic, 1.2.2018

Človekove pravice

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 5/2018V PP, št. 3-4/2018 (25. januarja), smo lahko prebrali dva povsem nasprotna pogleda na sodbo ESČP, ki je ugodilo pritožbi dr. Petra Čeferina zoper obsodbo pred slovenskimi sodišči zaradi očitane žalitve izvedencev (v zadevi Perić leta 2004!). Dr. Ciril Ribičič odločitvi ESČP pritrjuje - dr. Vesna Bergant Rakočević (višja sodnica in današnja podpredsednica okrožnega sodišča, na katerem je bila pred 14 leti sporna sodba izrečena; in pred 10 leti "potrjena" še na Ustavnem sodišču) ji ugovarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

"Ahmadov problem" je bistveno drugačen od Arnoldovega

mag. Matevž Krivic, 14.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 48/2017V zadnji številki PP sta se uvodnik in prvi članek, oba zelo zanimiva, ukvarjala z vprašanji, ki naj bi izhajala iz "zgodbe brivca Ahmada", pa v resnici iz nje ne izhajajo - uvodnik Roka Svetliča pa z istimi ali podobnimi vprašanji tudi ob dogajanju okrog financiranja zasebnih šol (tam vsaj delno bolj upravičeno). Ker sem do slednjih, pa tudi do Svetličevih svojstvenih pogledov na "Ahmadovo zgodbo" že zavzel svoje stališče v dveh prispevkih za Sobotno prilogo Dela, se v spodnjem članku odzivam predvsem na nadvse zanimivo Kranjčevo primerjavo sodobne begunske zgodbe s staro zgodbo mlinarja Arnolda iz časa Friderika Velikega, z nekaj pripombami na koncu pa tudi na Svetličev uvodnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kompromisi s starim ob prodiranju novega (II)

mag. Matevž Krivic, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2017V prvem delu članka pod tem naslovom (v prejšnji številki) sem napovedal, da v drugem delu članka sledi obravnava nekega "neprijetnega" vprašanja, ki bi ga ustavni sodniki mogli in morali obravnavati že ob tisti marca obravnavani ustavni pritožbi, pa so se z neko čudno "inovacijo" ustavnosodne prakse takrat temu izognili. Gre za vprašanje zame nedopustnega obravnavanja dosedanjih revizij, vloženih po ZUS (in do novele ZPP-E tudi po ZDSS), po bistveno drugačnih kriterijih za revizije po ZPP. Oba zakona (ZUS in ZDSS) sta, seveda pod določenimi pogoji, revizije povsem jasno in nedvoumno urejala kot že po zakonu dovoljene, ne šele od vrhovnega sodišča dopuščene. Čeprav je pomembna razlika med obema vrstama revizije očitna, si je vrhovno sodišče, da si je delo olajšalo, skoraj deset let dovoljevalo to očitno razliko ignorirati - ustavni sodniki pa se doslej s tem problemom, odkar nanj opozarjam, tudi še niso spoprijeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Kompromisi s starim ob prodiranju novega (I)

mag. Matevž Krivic, 21.9.2017

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 35/2017V PP št. 30-31 in 32 sem objavil dva članka pod skupnim naslovom Nekaj vprašanj ob hudih očitkih ustavnim sodnikom - doslej brez odzivov. Morda še pridejo. Seveda ne od tistih, ki so zavezani k molku. Če jih spet ne bo, bo sicer tudi tak molk tistih, ki bi mogli in morali kaj reči, nekaj pomenil - a odkrita in tehtna beseda bi bila gotovo vredna precej več. V zaključku prejšnjega članka sem izrazil domnevo, da so bili tam kritizirani "pretirano formalistični pristopi v nekaterih prvih odmevnih odločitvah sedanje sestave ustavnega sodišča po mojem mnenju [...] bolj posledica prvih 'otipavanj' med novimi in prejšnjimi ustavnimi sodniki" in znak privrženosti prihajajočih novih sodnikov spoštovanju načela kontinuitete v ustavnosodni praksi oziroma njenega ne preveč sunkovitega ali prenagljenega spreminjanja - in izrazil upanje, da bo nova ustavnosodna praksa sporne ali zastarele pristope in "formule" čimprej opustila. V tem članku (zaradi zahtevnosti materije spet v dveh delih) poročam o nečem podobnem: kako lahko ob razveseljivem, a težavnem prodiranju novih pogledov včasih kompromisi s starimi pojmovanji pripeljejo tudi do skrajno čudnih in nesprejemljivih stranpoti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Nekaj vprašanj ob hudih očitkih ustavnim sodnikom (II)

mag. Matevž Krivic, 31.8.2017

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 32/2017V prvem delu tega članka sem kot prvo od vprašanj, "na katera bo mogoče zanesljiveje odgovoriti le z dodatnimi pojasnili akterjev v teh spornih zadevah", obravnaval vprašanje, kdo je v zadevi T-2 res arbitrarno odločal - vrhovni ali ustavni sodniki. Dodatna pojasnila akterjev v tej zadevi pa so, po mojem mnenju še bolj kot za odgovor na to glavno vprašanje, potrebna za zanesljivejši odgovor na nadaljnje vprašanje, ali je bila odločitev vrhovnih sodnikov, če ni bila arbitrarna, tudi pravno pravilna - in ali bi jo ustavni sodniki, če ni bila, mogli in morali razveljaviti zaradi kršitve 33., in ne 22. člena Ustave. Sam lastnega odgovora na to drugo vprašanje žal nisem sposoben, morda še kdo drug ne - zakaj bi bilo odgovor nanj dobro iskati, pa sem v članku pojasnil. V današnjem drugem delu članka pod istim naslovom obravnavam drugačne očitke - očitke v ločenih mnenjih sodnika Jakliča, pa tudi svoje, o pretiranem formalizmu pri nekaterih zadnjih odločitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Nekaj vprašanj ob hudih očitkih ustavnim sodnikom

mag. Matevž Krivic, 24.8.2017

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 30-31/2017Ustavno sodišče (US) je zadnje mesece izpostavljeno nekaterim hudim očitkom. Vsaj za širšo javnost je najbrž najhujši tisti, ki ga je še v pretežno prejšnji sestavi US (še brez zadnjih štirih novih sodnikov) v Sobotni prilogi Dela naslovil vrhovni sodnik Vladimir Balažic (da sodba Vrhovnega sodišča v zadevi T-2, ki jo je Ustavno sodišče kot tako razveljavilo, ni arbitrarna in očitno neutemeljena, ampak da je, nasprotno, taka ravno ta odločitev US!) - ne prav blagi pa so tudi očitki v ločenih mnenjih sodnika Jakliča, pa tudi moji, o pretiranem formalizmu pri nekaterih zadnjih odločitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Le slepa pega - ali kaj hujšega?

mag. Matevž Krivic, 25.5.2017

Civilni sodni postopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 20-21/2017Da se vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc znova in znova vrača k zadevi Patria, ki je tako močno zaznamovala njegovo strokovno kariero, je povsem razumljivo. Da znova in znova skuša dokazati, da je v njej imel prav on, in ne Ustavno sodišče, prav tako - ima vso pravico, da to dokazuje. Le to je - vsaj meni - težje razumljivo, zakaj je pri tem tako očitno nekritičen do dokazov, ki jih za to ponuja. Je to le slepa pega na njegovem očesu, ki jo ima nekje najbrž vsak od nas (ko tudi očitnega preprosto ne moreš videti, ker si tako prepričan v svoj prav) - ali morda še kakšna hujša pomanjkljivost v strokovnem znanju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Spornost prakse neobrazloževanja sklepov o nesprejetju v obravnavo

mag. Matevž Krivic, 21.4.2017

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 16-17/2017Članek dr. Jerneja Letnarja Černiča v zadnji številki PP ni edini, ki je v zadnjem času kritično obravnaval tudi zame skrajno sporno prakso nesprejemanja ustavnih pritožb v obravnavo, in sicer brez navedbe in utemeljitve razlogov za tako odločitev. Avtor pa v tem članku ne problematizira samo prej omenjene prakse, kar se vidi zlasti iz naslova članka in delno tudi iz vsebine, ampak gre njegova kritika širše - tudi (ali celo predvsem?) zoper premajhno število vsebinsko obravnavanih ustavnih pritožb, v zadnjih letih le od dva do pet odstotkov letno. Čeprav se tudi v tem delu kritike z avtorjem pretežno strinjam (zlasti s tem, da bi v pravno in drugače še neustaljenih tranzicijskih državah s šibkim rednim sodstvom ta odstotek moral biti višji), se bom v tokratnem odzivu omejil samo na spornost prakse odločitev brez obrazložitve, da se ustavna pritožba ne sprejme v obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Nekaj prvih lastovk - a pomlad je še daleč ...

mag. Matevž Krivic, 22.9.2016

Uprava

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2016Nekaj prvih lastovk - a pomlad je še daleč ... Slaba prispodoba, če bi mislili le na to leto, saj letos lastovke še niti odhajati niso začele. A mislim seveda na precej daljše obdobje, kar na vse poosamosvojitveno, še zlasti na njegov drugi, vse bolj zaskrbljujoči del. In znotraj tega na nazadovanje - ali vsaj nenapredovanje - na področju uporabe prava v javni upravi in sodstvu. In na to, kako zaradi tega drastično pada ne le zaupanje v to "pravno državo", ki z vso svojo armado uradnikov in sodnikov prava ne zna (ali morda včasih tudi noče?) pravilno uporabljati, ampak posledično pada zaupanje tudi v pravo sámo. Kar pa je od tistega prvega še hujše in bolj nevarno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Žalitev prava in zdravega razuma

mag. Matevž Krivic, 5.5.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 18/2016Sodba Vrhovnega sodišča, s katero je bil dr. Boštjan M. Turk oproščen obtožbe, da je v članku Referenti in renegati v reviji Reporter 13. junija 2011 storil kaznivo dejanje razžalitve dr. Jožeta Pirjevca, je zame šolski primer, kakšna sodba, še zlasti pa sodba vrhovnega sodišča, ne bi smela biti. Šolski primer z zdravim razumom skreganega "obračanja besed", ki iz črnega skušajo narediti belo in zaradi katerih so pravniki pri večini ljudi tako na slabem glasu. In zaradi njih potem žal še pravo, kadar njegovi služabniki pri tem obračanju besed spretno ustvarijo vtis, da gre za veliko učenost in za laikom težko doumljive pravne finese, zaradi česar, ker se to prepogosto ponavlja, potem vse več ljudi pri nas za take, zdravemu razumu nedoumljive nesmisle krivi pravo, in ne slabih pravnikov ali njihovih slabih sodb, v katerih ga niso znali korektno uporabiti. Tako to vidim. Če kdo misli drugače in zna to prepričljivo utemeljiti, naj to naredi. Bom pazljivo prebral in razmislil, najbrž tudi odgovoril. Pritrdilno ali odklonilno. Toda to vprašanje je preveč pomembno, da bi razmišljajoči pravniki smeli molče mimo njega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Bodo Ustavo vsaj ustavni sodniki vzeli resno?

mag. Matevž Krivic, 3.3.2016

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 9/2016Je v gornjem naslovu skepsa ali upanje? Oboje. Že pred tremi meseci sem v PP objavil članek o nedopustnosti uporabe vojske za policijske namene, dokler tak zakon nima ustavne podlage - "da bi se vsi odločujoči zavedli pomena tega vprašanja - ali da bi morda ovrgli moje poglede kot zgrešene". Naivno upanje. Zelo pozitivno presenečenje pa je bilo, da je varuhinja človekovih pravic vendarle vložila zahtevo vsaj za presojo ustavnosti novega 37.a člena Zakona o obrambi (ZObr) - zaradi nezadostne opredeljenosti policijskih pooblastil, ki jih vojska s tem dobiva - in Ustavnemu sodišču celo predlagala, naj izvrševanje tega člena zadrži. Vlada pa se na to ne ozira in je prav te dni od Državnega zbora že dosegla aktiviranje teh pooblastil. Kaj bo zdaj naredilo Ustavno sodišče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Še en "politični" izziv pred varuhinjo

mag. Matevž Krivic, 7.1.2016

Človekove pravice, Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 1/2016Vse priznanje instituciji varuha človekovih pravic za vse, kar je v dosedanjih dvajsetih letih dobrega že naredila in še dela za varstvo človekovih pravic - a del tistega, po čemer jo bomo cenili, je tudi to, da ne umanjka tudi pri bolj spolitiziranih vprašanjih, ko je treba zobe pokazati tudi sami Vladi, če očitno in hudo krši ustavo in človekove pravice. Prejšnja varuhinja se je tu izkazala zlasti s svojo hitro zahtevo za presojo ustavnosti spornih določb znamenitega Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), sedanja pa prav zdaj počasi premleva, namesto da bi ju hitro strla, dva trda oreha: že dva meseca pobudo Radia Študent, naj zahteva presojo ustavnosti podeljevanja policijskih nalog vojski mimo ustave, v začetku decembra pa se je temu pridružila še pobuda, naj varuhinja hitro opozori Ustavno sodišče (in Vlado) tudi na očitne kršitve ustavnih pravic s postavitvijo žičnate ograje ob meji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Uporaba vojske dopustna le v ustavnih okvirih

mag. Matevž Krivic, 19.11.2015

Obramba

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 45-46/2015Kakšno vlogo ima lahko vojska v demokratični državi? Je s svojim osebjem in tehniko lahko uporabljena tudi kot pomoč pri naravnih nesrečah? Težko bi našli razumnega človeka, ki bi rekel, da ne. Kaj pa pri policijskem "obvladovanju skupin in množic" - danes begunskih iz tujine, jutri lahko domačih? To pa seveda ni več humanitarna dejavnost, ko v hudi stiski celo pomanjkanje izrecne ustavne podlage za tako uporabo vojske nikogar ne moti. Pri uporabi vojske proti civilistom, naj bodo tujci ali domačini, bi morali takoj zazvoniti vsi alarmni zvonci. Pa niso, smo zaspali. Ko je leta 2004 politika v Zakon o obrambi mirno "vtihotapila" odstavek o sodelovanju s policijo (brez policijskih pooblastil) "pri širšem varovanju državne meje", so v evforiji takratnega usklajevanja našega pravnega reda s pravnim redom EU to očitno vsi spregledali. Ko se leta 2015 ta dotlej skrita in neopažena "rakava celica" zbudi in začne rasti, pa je skrajni čas za odločno ukrepanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Namerno zavajanje - ali res nerazumevanje?

mag. Matevž Krivic, 23.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2015Na Ustavnem sodišču strokovno poraženi zagovorniki sodb v zadevi Patria ne odnehajo. Ker ugotovitvam Ustavnega sodišča o očitnem kršenju ustavnega načela zakonitosti v zadevi Patria nihče od njih ne upa neposredno nasprotovati (neposredno sva nekatere slabosti v utemeljitvi teh stališč doslej kritizirala le dr. Avbelj in jaz kot podpornika teh stališč Ustavnega sodišča), se v dnevnem in v strokovnem tisku zdaj uprizarja navidezna bitka za interpretacijo o pravem pomenu teh odločitev Ustavnega sodišča. Po ponesrečenih nastopih dr. Primoža Gorkiča, Branka Masleše in mag. Andreja Ferlinca v to navidezno "bitko za interpretacijo" zdaj vstopa še "sveža sila", mag. Tea Melart.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄27

Sofisticirano izmikanje bistvu problema - in spoznanju storjene napake

mag. Matevž Krivic, 9.7.2015

Kazenski postopek

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 27/2015V PP, št. 22/2015, je bil objavljen moj članek Še vedno: nepriznavanje ugotovljenih napak, v katerem sem analiziral "ponesrečen poskus izmikanja bistvu problema" v članku Branka Masleše. V isti številki je bil objavljen tudi članek mag. Andreja Ferlinca, ki pa ga ne ocenjujem samo za neprimeren, ampak celo za odgovorne strokovne razprave nevreden poskus izmikanja bistvu problema in priznanju storjene hude napake. V zadevi Patria, jasno, čeprav ta v članku sploh ni omenjena - glede tega se menda tu ne bomo sprenevedali. Že z naslovom (in nato podrobneje z vsebino) ta članek namreč zavaja ali insinuira, kot da sta ustavnosodna in druga strokovna kritika razveljavljenih sodb v zadevi Patria kakorkoli problematizirali prosto presojo dokazov ali kakorkoli spreminjali dokazna pravila pri korupcijskih deliktih. Gre za prefinjen, sofisticiran, toda odgovornega razpravljanja nevreden poskus zamegljevanja problema in izmikanja spoznanju storjene napake.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Razlikovati napake od "nespodobnega" sojenja

mag. Matevž Krivic, 18.6.2015

Človekove pravice

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 24-25/2015Se kakšne sodbe Vrhovnega sodišča sme označiti za nespodobne? Iščem primerne besede, ker nekateri mislijo, da so oznake "globoko nekvalitetne", "osupljujoče nestrokovne", "neobvladanje temeljnih elementov in metod zakonitega sojenja", "zaskrbljujoče ponavljanje skrajno, izjemno nekvalitetnih sodb", "sojenje pod minimumom pričakovane kvalitete sojenja", "sramota za naše sodstvo", ki sem jih ob nekaterih takih sodbah že večkrat uporabil, neprimerne ali celo žaljive. A ne govorim o sodbi v zadevi Patria - tam je šlo po moji presoji "samo" za hude strokovne napake. Nespodobna je tam zame šele nepripravljenost ugotovljene napake spoznati in priznati. Neprimerno hujše je, kaj si naše sodstvo včasih dovoljuje pri sojenjih "navadnim ljudem", zelo pogosto pa pri sojenjih "marginalcem", kot so izbrisani, azilanti in drugi tujci. Povod za tale članek je sveženj treh najnovejših odločb Ustavnega sodišča, s katerimi so bile razveljavljene tri sodbe Vrhovnega sodišča o domnevnem zastaranju že pred mnogo leti vloženih (skrajno redkih) odškodninskih tožb izbrisanih. Obžalujem, da so bile razveljavljene samo zaradi ene "napake" (kršenja pravice do odškodnine iz 26. člena Ustave), in ne hkrati tudi zaradi "nespodobnega sojenja". Dokler se bodo ustavni sodniki soočenju s tem problemom izmikali, bodo soodgovorni za nadaljnje padanje ugleda sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Še vedno: nepriznavanje ugotovljenih napak

mag. Matevž Krivic, 4.6.2015

Sodišča

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 22/2015Skrajni čas je, da se razpravljanje o strokovnih dilemah okrog zadeve Patria preseli iz dnevnega tiska v strokovnega. Zato se na članek Branka Masleše, objavljen v Sobotni prilogi Dela, s katerim se v delu o nujnih odzivih na nedopustne napade na sodstvo povsem strinjam, nikakor pa ne v delu o strokovnih napakah pri sojenju v zadevi Patria, odzivam v Pravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Ali je Ustavno sodišče sledilo iskanju pravičnosti?

mag. Matevž Krivic, 23.4.2015

Človekove pravice

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 16-17/2015V PP, št. 14/2015, je bil - v času objave letnega poročila Ustavnega sodišča - objavljen tehten uvodnik predsednika Ustavnega sodišča mag. Miroslava Mozetiča Kaj je pravica - kaj je resnica? Ne le tehten, ampak tudi pogumen. Zato, ker v njem tudi ustavnih sodnikov ni izvzel iz vprašanj, kot so: "Ali smo sodniki izgubili čut za prav in pravično? Smo postali pravni birokrati, čisti pravni pozitivisti?" In še zlasti zato, ker je - vedoč, da tudi kritik in kritikov Ustavnega sodišča ne manjka - ta uvodnik končal s pozivom bralcem, naj si ob branju letnega poročila ustvarijo svoje mnenje o delu Ustavnega sodišča v lanskem letu in si odgovorijo na vprašanje, ali je v svojih odločbah sledilo iskanju pravičnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Se poslanci res imajo za sposobne sodniškega odločanja?

mag. Matevž Krivic, 19.2.2015

Sodišča

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 7-8/2015Poslanka dr. Jasna Murgel, prej sodnica, nas skuša prepričati, da poslanci s soglasno zavrnitvijo predloga Sodnega sveta niso arbitrarno in samovoljno ravnali oziroma prekoračili svojih pristojnosti. Da obstaja poslanec, ki je pripravljen javno zagovarjati kritizirano odločitev, za katero je glasoval, je seveda vredno priznanja. Zaskrbljujoča pa je vsebina tega zagovora spornega poslanskega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Preveč (ne)hotenih nesporazumov in "mimogovorov"

mag. Matevž Krivic, 12.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 6/2015Res, kot je zadnjič napisal kolega Petrovec, njega ne štejem med tiste, "ki se ne oglašajo, pa bi bilo prav, da bi se". Res sva o tej temi že polemizirala - in bova očitno spet. Toda eden od (ne)hotenih (?) nesporazumov v tej hudi pravno-politični zmešnjavi je tudi ta, da sem v svojem članku sicer res pozval "h komentiranju pisanja prof. Bavcona", ampak tiste, "ki mu v tem vprašanju pritrjujejo", vendar tiho - naj se oglasijo, naj "pokažejo odgovornost, pogum in znanje" in naj zavrnejo moje argumente, če znajo. Toda oglasili se niso oni, ampak kolega Petrovec, ki pa v tem članku z ničimer ne zagovarja teze prof. Bavcona, da Janšev mandat "avtomatično blokira" (onemogoča) 9. člen Zakona o poslancih (ZPos), ampak ponavlja le svojo (že prej objavljeno in od mene že kritizirano) tezo, da mu izvrševanje mandata preprečuje 38.c člen istega zakona (poleg kazenske zakonodaje, tu pa s prof. Bavconom očitno soglašata). Ima seveda vso pravico do tega, jaz pa do tega, da mu še enkrat odgovorim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Še o prenehanju Janševega poslanskega mandata

dr. Matevž Krivic, 22.1.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matevž Krivic, Pravna praksa, 3-4/2015Težko je, še zlasti v mojih letih, polemizirati z enim od svojih najljubših in najbolj spoštovanih profesorjev, ki me je že pred pol stoletja naučil razumnega, življenjskega in ne črkobralskega razumevanja prava - in je še zdaj enako čilega duha kot takrat. Še težje, ker vse od takrat deliva iste strokovne, humanistične in nazorske ideale in vrednote. In še težje, ker je prav zaradi njih zadnjih dvajset let izpostavljen skrajno nemoralnim in politikantskim podtikanjem in lažem Janše in njegovih, da je bil snovalec in zagovornik "komunistične" represivne zakonodaje, čeprav je tudi njim znana resnica ravno nasprotna. In ker zdaj upravičeno opozarja na skrajno nedopustne napade Janše in njegovih podpornikov na pravosodje - na kar že ves čas opozarjam tudi sam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Neodvisnost pravnikov v narekovajih in brez njih

mag. Matevž Krivic, 17.10.2014

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 40-41/2014Povod za ta članek je uvodnik v PP, št. 39/2014, Neodvisnost v narekovajih, v katerem avtor (odvetnik Dino Bauk) protestira proti temu, da so tudi "nekateri pravniški kolegi, ki jih je izjemno cenil" (s čimer je najbrž mislil tudi mene), njega v zadnjih dneh večkrat "označili za neodvisnega pravnika v narekovajih", češ da gre za "prozorno taktiko", ki "služi pavšalni diskreditaciji in diskvalifikaciji posameznika". Bom pojasnil, da stvar ni tako preprosta, ob tem pa bom napisal še kakšno misel o tem, od česa je odvisno vse hujše padanje zaupanja v pravnike nasploh, "odvisne" ali "neodvisne" - in zato žal tudi v pravo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(89)

Leto objave

2018(4) 2017(7) 2016(4) 2015(9)
2014(4) 2013(1) 2012(4) 2011(2)
2010(6) 2009(3) 2007(6) 2006(1)
2005(1) 2004(1) 2003(3) 2002(6)
2001(11) 2000(10) 1999(4) 1995(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov