O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 13 (od skupaj 13)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Narava rokov iz četrtega odstavka 153. in drugega odstavka 154. člena ZKP

mag. Aleksander Karakaš, 21.3.2019

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 12/2019Pred koncem lanskega leta je bila v medijih objavljena vest, da je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti na zahtevo Generalnega državnega tožilca do končne odločitve zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zamujena, zapravljena priložnost ali (kar) nerešen predmet ustavne pobude?

mag. Aleksander Karakaš, 17.5.2018

Sodišča, Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 19/2018V Pravni praksi št. 7-8/2018 je bil objavljen evidenčni stavek odločbe Ustavnega sodišča v zadevi U-I-225/16 z dne 6. decembra 2017 glede načina imenovanja vrhovnih sodnikov. Ker je tako iz povzetega dela kot tudi iz celotne odločbe, z izjemo ločenih mnenj, možno razumeti, da je bila z zavrnjeno ustavno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 21. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) "zahtevana" pravica do zasedbe položaja vrhovnega sodnika, sem v dogovoru z urednikom ustrezno priredil besedilo ustavne pobude, da bi zainteresiranemu bralcu omogočil oceno, kaj vse je bilo s pobudo dejansko zahtevano in koliko tega je bilo po primerjavi z odločbo dejansko rešeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Proizvodnja prepovedane droge kot izvršitveno ravnanje pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 186. člena KZ-1 (med) ratio legis in ratio decidendi

mag. Aleksander Karakaš, 25.1.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 3-4/2018Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo kot inkriminacijsko razširjeni "naslednik" kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu Kazenskega zakonika (KZ) od uveljavitve leta 2008 do danes spremenjeno samo enkrat. Z novelo leta 2011 je določil, da del storilčevih izvršitvenih ravnanj po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ni motiviran zgolj s prodajo prepovedanih drog, nedovoljenih snovi v športu in predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog, ampak še z njihovim dajanjem v promet. V drugem odstavku je predmet izvršitve dodatno razširjen na nedovoljene snovi v športu. V tretjem odstavku sta izvršitveni ravnanji iz prvega in drugega odstavka predpisani alternativno namesto kumulativno, v petem odstavku pa je obvezen odvzem prevoznih sredstev, uporabljenih za prevoz in hrambo teh snovi in prepovedanih drog, znova omejen le na posebej prirejena prevozna sredstva ali omejen z novim pogojem, da je njihov lastnik vedel ali mogel vedeti, da bodo uporabljena za takšen namen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Obseg odločanja o dovoljenosti dokazov na predobravnavnem naroku

mag. Aleksander Karakaš, 21.4.2017

Civilni sodni postopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 16-17/2017Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bil v kazenski postopek pred glavno obravnavo uveden poseben, predobravnavni narok (členi 285.a-285.f ZKP). Na naroku, katerega splošni namen je preizkus možnosti za izrek sodbe brez glavne obravnave ali možnosti za njen hitrejši oziroma čim manj oviran potek, se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje (člena 285.b in 285.c ZKP), odpove določenim pravicam (285.f člen ZKP), poda dokazne in druge procesne predloge ter predlaga izločitev nedovoljenih dokazov (285.d člen ZKP). Ker morebitno obdolženčevo priznanje krivde zaradi predpisanih pogojev za njegovo veljavnost iz točk 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP ni identično dotedanjemu priznanju krivde v okviru zaslišanja na policiji (prvi odstavek 148.a člena ZKP) ali potem pred preiskovalnim sodnikom (prvi odstavek 178. člena ZKP) ter še kasneje v zagovoru na glavni obravnavi (prvi odstavek 324. člena ZKP) in ker dejansko izključuje najpomembnejše procesno dejanje kazenskega postopka (glavna obravnava), ki je ne nazadnje civilizacijska pridobitev, je razumljivo, da je bilo v primerjavi z ostalimi možnostmi deležno največjega strokovnega zanimanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Okviri in narava priznanj(a) krivde v veljavnem Zakonu o kazenskem postopku

mag. Aleksander Karakaš, 21.1.2016

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 03-04/2016Med pomembnejšimi novostmi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) je bila uvedba posebnega naroka pred glavno obravnavo (285.a do 285.f člen ZKP), na katerem se obdolženec izjavi o krivdi za kaznivo dejanje in o nadaljnjem poteku kazenskega postopka. Izjava o krivdi je samostojna in neposredna ali pa je sestavni del sporazuma o priznanju krivde (450.a do 450.č člen ZKP) kot novega poenostavljenega postopka na koncu zakona. V prvem primeru obdolženi krivdo po obtožbi priznava (285.c člen ZKP) ali jo zanika (285.d člen ZKP), v drugem jo lahko zgolj prizna, saj v nasprotnem do navedenega sporazuma sploh ne more priti. Ko je krivda priznana, sledita po preverjeni izjaviteljevi zavesti in volji ter informativni zanesljivosti priznanja (točke 1-3 prvega odstavka 285.c člena ZKP) oziroma pravni veljavnosti sklenjenega sporazuma (točka 1 drugega odstavka 450.č člena ZKP) narok za izrek kazenske sankcije in sodba, ki bi sicer sledila praviloma dolgotrajni glavni obravnavi. Da je tako kazenski postopek institucionalno pomembno skrajšan in dinamično pospešen, verjetno ni treba posebej poudarjati, manj jasno pa je, s kakšnim priznanjem imamo glede na ureditev pred spremembo zakona pravzaprav opraviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄10

Še o ZDZdr kot zakonu iz 376. člena KZ-1

mag. Aleksander Karakaš, 11.3.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 10/2010K pisanju me je spodbudil prispevek dr. Zlatka Dežmana, objavljen v prilogi Pravne prakse, št. 46/2009.1 V njem se avtor ob življenjsko pretresljivem primeru,2 ki je zahteval učinkovit in nedvoumen kazenskopravni odziv, sprašuje, ali je Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)3 tisti zakon, v katerega naj b...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Nekatere pasti "pravega" sojenja drugostopenjskih sodišč v kazenskem postopku

mag. Aleksander Karakaš, 4.9.2008

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 34/2008S spremembami in dopolnitvami Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z dne 23. oktobra 1998 je bilo v petem odstavku 392. člena drugostopenjskim sodiščem podeljeno pooblastilo, na podlagi katerega "v primeru, ko je edini razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje zmotno ugotovljeno dejansko stanje, in je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov", ta sodišča sodbe sodišča prve stopnje ne razveljavijo, temveč jo spremenijo v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZKP. Novo pooblastilo je bilo naslovljeno z "Racionalizacija in pospešitev postopka ...", v njem pa sta bili poudarjeni načeli o enkratni poti skozi pravosodne organe in o pospešitvi kazenskega postopka. Spremembe se v grobem ujemajo s pozneje sprejeto Resolucijo o preprečevanju in zatiranju kriminalitete, ki opozarja, da je "treba v večji meri zagotoviti, da višja sodišča tudi sodijo in ne le razveljavljajo prvostopne sodbe in jih vračajo v ponovno obravnavo."
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄16-17

Še o usodi gradiva iz predkazenskega postopka kot kamnu spotike kontroverznega koncepta

mag. Aleksander Karakaš, 26.4.2007

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 16-17/2007mag. pravnih znanosti, višji sodnik na Višjem sodišču v Mariboru V prilogi PP, št. 45/2006, je bil objavljen prispevek kolege Primoža Gorkiča, ki na primeru dveh sodb Vrhovnega sodišča RS (opr. št. I Ips 330/2001 in opr. št. I Ips 274/2003) razpravlja o usodi gradiva iz predkazenskega postopka...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄41

Konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu

mag. Aleksander Karakaš, 2.12.2004

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 41/2004Dne 23. aprila 2004 je pričel veljati zakon o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.(*1) Z ratifikacijo je Slovenija postala del velike skupine držav, ki so si v 1. členu konvencije(*2) postavile za cilj "krepitev sodelovanja za učinkovitejše preprečev...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄19

Avstrija

Aleksander Karakaš, 2.10.1997

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 19/1997ureditev sodstva, sistema kazenskih sankcij in pripravljalnega kazenskega postopka Zapiski s treh predavanj prof. dr. Karla Heinza Probsta v Mariboru V drugi polovici meseca marca 1997 smo v okviru programa CEEPUS(*1) na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru gostili dr. Karla Heinza Probsta, so...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄15

Kako (p)ostati sodnik?

Aleksander Karakaš, 1.8.1996

Sodišča

Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 15/1996Ob nedavnih, neljubih zapletih v zvezi z (ponovno) izvolitvijo mag. Mitje Deisingerja za sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije so, ob drugem, znova oživele razprave o ustreznosti ureditve izbora in izvolitev kandidatov v sodniško funkcijo, kot ju najprej uveljavlja slovenska ustava, nato pa ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄3-4

Hrvatski ljetopis za kazneno pravo i praksu

Aleksander Karakaš, 8.2.1996

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 3-4/1996Hrvaško združenje za kazensko - pravne znanosti in prakso (Hrvatsko udruženje za kaznenopravne znanosti i praksu) je pred nedavnim v Zagrebu izdalo že drugo številko polletne revije "Hrvatski ljetopis za kazneno pravo i praksu." Kot je že iz njenega naslova mogoče razbrati, gre za revijo, ki obravna...
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄19

Fragmenti iz naše pravne zgodovine

Aleksander Karakaš, 20.10.1994

Pravoznanstvo

Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 19/1994Ob začetku novega študijskego leta je bila 3. oktobra v avli mariborske Pravne fakultete odprta razstava arhivskih in knjižničnih fragmentov iz naše pravne zgodovine. Gradivo za razstavo, ki bo prva v ciklusu razstav s pravno vsebino v študijskem letu 1994/95, so na pobudo naše fakultete prispeva...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(13)

Leto objave

2019(1) 2018(2) 2017(1) 2016(1)
2010(1) 2008(1) 2007(1) 2004(1)
1997(1) 1996(2) 1994(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov