O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 40)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Konzorcij ponudnikov za izvedbo javnega naročila

mag. Matjaž Kovač, 9.5.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 17-18/2019Pri kompleksnih predmetih javnega naročanja in pravilih posamezni ponudnik pogosto ne izpolnjuje vseh ekonomskih, kadrovskih in tehničnih zahtev naročnika. Skupina ponudnikov jih izpolnjuje v večji meri, zato pravila o javnem naročanju omogočajo, da ima v postopkih oddaje javnih naročil skupina ponudnikov enak položaj, kot ga ima sicer v poslovni praksi. Skupina oseb, ki sicer ni pravna oseba oziroma ni enovita, se obravnava kot ekonomska celota oziroma kot enovita oseba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dopolnjevanje ponudb - nikoli končana zgodba javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 14.3.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 11/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 89. členu ureja institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb. Če se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo dokumentacijo, pri čemer mora biti takšna zahteva skladna z načelom enake obravnave in načelom transparentnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Upoštevanje socialnih meril pri javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 21.2.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 8/2019Socialno odgovorno javno naročanje (SOJN) pomeni javno naročanje z upoštevanjem socialnih vidikov. Gre za zaposlitvene možnosti, dostojno delo, skladnost s socialnimi pravicami in pravicami delavcev, socialno vključenost (vključevanje invalidov), enake možnosti, dostopnost, načrtovanje za vse, upoštevanje trajnostnih meril, vključno z vprašanji etične trgovine, in splošnejše prostovoljno upoštevanje socialne odgovornosti gospodarskih družb po načelih iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in direktiv o javnem naročanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Tvegani kapital kot oblika financiranja gospodarskih družb

mag. Matjaž Kovač, 7.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 5-6/2019Cilj družb tveganega kapitala (ang. venture capital) je zagotoviti transparentno in hitro financiranje podjetij, ki začenjajo poslovanje oziroma ga nadaljujejo z novimi tehnološkimi rešitvami. Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK) v pojem tvegani kapital vključuje tiste lastniške naložbe v gospodarske družbe, katerih vrednostni papirji niso predmet trgovanja in se z njimi ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja v obliki povečanja osnovnega kapitala z vložki ali v obliki ustanovitve gospodarske družbe. Tvegani kapital se vlaga z namenom financiranja razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja, razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja oziroma nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Sprememba gradbene pogodbe v javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.1.2019

PRORAČUN, Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 4/2019Namen pravil o javnem naročanju je zagotoviti enako obravnavo in odprto konkurenco v Evropski uniji. To pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta takšno možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Če bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, lahko pride do - pogosto spregledane - posledice, da taka sprememba lahko pomeni tudi nezakonito državno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Aktivnosti upravnih enot in občin po novi gradbeni zakonodaji

mag. Matjaž Kovač, 13.9.2018

Gradbeništvo

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 34/2018Novi Gradbeni zakon prinaša tako združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja kot tudi združitev vseh drugih doslej ločenih postopkov izdajanja soglasij v en sam postopek in v enotno gradbeno dovoljenje. Poleg tega se spreminjajo tudi nekateri postopki: zakon delno spreminja in dopolnjuje izdajo gradbenega dovoljenja, izdaja uporabnega dovoljenja pa se, upoštevajoč načelo krepitve odgovornosti udeležencev pri graditvi, bistveno poenostavlja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Evidenčna javna naročila

mag. Matjaž Kovač, 6.9.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 33/2018Izraz evidenčno javno naročilo ni definiran v zakonu, se pa v praksi uporablja za javna naročila, za katera je treba voditi le evidenco, njihova vrednost pa je nižja od mejnih vrednosti, določenih za uporabo postopkov v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Večina enostavnih naročil blaga, storitev ali gradnje se vodi v skladu s tako imenovanimi evidenčnimi naročili. Delež njihove oddaje je najvišji na splošnem področju in najnižji na področju obrambe in varnosti. Naročniki pogosto izvajajo evidenčne postopke, ki so glede na pravila ZJN-3 manj transparentni in konkurenčni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Izjeme, kjer se ne uporabljajo določbe ZJN-3

mag. Matjaž Kovač, 30.8.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2018Določitev izjem je z vidika načela učinkovitosti javnega naročanja ena od pomembnih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Če je izjema določena, naročniku ni treba upoštevati določb ZJN-3. Pogodba, ki jo naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, mora upoštevati pravila javnega naročanja, razen če spada med izjeme po ZJN-3. Večina izjem od javnega naročanja je določena z evropskimi direktivami, če so določene le z ZJN-3, pa izjeme veljajo le za tiste postopke, pri katerih objava ni potrebna v Uradnem listu Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Pravni vidiki skrbništva in vzdrževanja planinskih poti

mag. Matjaž Kovač, 19.7.2018

Varstvo okolja

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 28-29/2018Gradnja, vzdrževanje in označevanje planinskih poti, pogoji za njihovo nemoteno in varno uporabo ter druga vprašanja, povezana s planinskimi potmi, so v Republiki Sloveniji urejeni z Zakonom o planinskih poteh (ZPlanP). Pri gradnji, vzdrževanju in označevanju planinskih poti ter omogočanju njihove nemotene in varne uporabe se uporabljajo predpisi, ki urejajo rabo gozdov, urejanje prostora, graditev objektov, ohranjanje narave, evidentiranje nepremičnin in stvarnopravna razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Pravni režim gibanja v gorskem svetu v Republiki Sloveniji

mag. Matjaž Kovač, 12.7.2018

Varstvo okolja

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 27/2018Zakon o planinskih poteh (ZPlanP) določa pravni režim gibanja v gorskem svetu. Planinska pot je ozek pas zemljišča, praviloma v gričevnatem, hribovitem in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje, ki je lahko obstoječa pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali ustrezna gozdna prometnica, lahko pa je tudi samostojna, praviloma široka največ en meter in le v nujnih primerih utrjena pohodna trasa z naravnim materialom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Pravice in obveznosti pogodbenih strank pri organiziranem potovanju

mag. Matjaž Kovač, 5.7.2018

Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 26/2018S pogodbo o organiziranju potovanja se organizator potovanja zavezuje, da bo potniku priskrbel skupek storitev, ki jih sestavljajo prevoz, bivanje in druge storitve, ki so z njima povezane, potnik pa se zavezuje, da bo organizatorju za to plačal skupno (pavšalno) ceno. Organizirano potovanje ni le kompleksna in nova ekonomska, temveč tudi pravna kategorija. Njegova vsebina je predvsem v intelektualnih dejanjih, ki tvorijo novo harmonično celoto, ki jo predstavlja potovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Obveznosti posrednika pri organiziranju potovanja

mag. Matjaž Kovač, 14.6.2018

Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 23/2018S posredniško pogodbo o potovanju (v nadaljevanju posredniška pogodba) se posrednik zavezuje, da bo v imenu in za račun potnika sklenil bodisi pogodbo o organiziranju potovanja bodisi pogodbo o eni ali več posebnih storitvah, ki omogočajo potovanje ali bivanje, potnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Posredniška pogodba o potovanju sodi v sklop t. i. turističnih pogodb, in to tistih, pri katerih gre za razmerja turističnih agencij z neposrednimi uporabniki storitev. V to skupino spada še pogodba o organiziranju potovanja. Posrednik se zaveže, da bo sklenil pogodbo v imenu in za račun potnika, in ni le posrednik, ki se zaveže, da si bo "prizadeval" najti in spraviti v stik obe stranki, potnik pa bo nato s turistično agencijo sam sklenil pogodb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Sodno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 17.5.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 19/2018V skladu z Direktivo 2007/66/ES morajo države zagotoviti učinkovito in hitro revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, medtem ko se ukrepi oziroma odločanje o ukrepih, ki so v skladu z direktivo namenjeni reviziji (začasni ukrepi, razveljavitev, odškodnina), lahko prenese na različne organe. Prav tako direktiva določa, da, razen kadar o pritožbi odloča naročnik ali organ, ki nima narave sodišča, ni nujno, da imajo revizijski zahtevki samodejni suspenzivni učinek. V tej luči in z namenom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva je novela ZPVPJN ukinila institut ničnosti pogodbe ter uvedla institut razveljavitve (neveljavnosti) pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Aktivna legitimacija za vložitev revizijskega zahtevka

mag. Matjaž Kovač, 19.4.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 15/2018Pravo ločuje med materialno in procesno aktivno legitimacijo. Materialna aktivna legitimacija se nanaša na stranko, ki je nosilka pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja v nekem postopku, procesna pa obravnava pravdno upravičenje oziroma ali je subjekt upravičen sprožiti konkreten spor oziroma ali se lahko zoper njega vodi postopek. Pri javnem naročanju nas zanima procesna aktivna legitimacija, ki pomeni vprašanje, kdo ima pravico vložiti revizijski zahtevek, torej gre za procesno predpostavko, in ne za vprašanje vsebinske utemeljenosti zahtevka za revizijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Obveznosti špediterja iz pogodbe o špediciji

mag. Matjaž Kovač, 8.3.2018

Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 9/2018Špediter (ang. freight forwarder) je podjetje ali oseba, ki se za tuj račun in v lastnem imenu ukvarja z odpremljanjem blagovnih pošiljk (špedicijski posel) prek prevoznikov (železnice, ladje idr.). Glavni dejavnosti špediterja sta iskanje in organizacija najbolj ekonomičnih ter varnih pogojev za odpremo, dostavo in prevoz blaga. Špedicijske storitve so tiste logistične storitve, ki jih opravljajo špediterska podjetja za potrebe svojih strank, to je prodajalcev in kupcev blaga. Najvažnejše špediterjeve obveznosti so: (1) obveznost, da ravna kot dober gospodarstvenik, (2) da opozori nalogodajalca na pomanjkljivosti naloga, (3) da postopa po navodilih nalogodajalca, (4) da izvrši instradacijo, (5) da prevzame in preda blago ter (6) opozori nalogodajalca na pomanjkljivosti pakiranja, poškodbe embalaže, nepravilnosti glede vsebine blaga, (7) da izvrši carinske obveznosti in plačilo carine, (8) da varuje blago, (9) da izbira tretjo osebo, (10) da sklene potrebne pogodbe, (11) da zavaruje blago, (12) da določi količino blaga in izvzema vzorce blaga, (13) da obvešča nalogodajalca in varuje njegove interese ter (14) da polaga račune nalogodajalcu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Omejitev odgovornosti prevoznika za zamudo ali izgubo tovora

mag. Matjaž Kovač, 15.2.2018

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 6/2018Prevoz je tista gospodarska dejavnost, ki prispeva k nemotenemu poteku proizvodnje, oskrbljenosti trga in zadovoljevanju potreb državljanov. Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med osebami iz različnih držav. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov. Mednarodno transportno pravo je del mednarodnega prometnega prava, ki vključuje predpise o prevozih blaga in potnikov ter določila, ki se nanašajo na posle, povezane s prevozom blaga. Namen vsakega obveznostnega razmerja je, da dolžnik izpolni obveznost in s tem povzroči prenehanje tega razmerja. V pogodbenih razmerjih, ki so praviloma posledica svobodno izražene volje strank, še posebej velja pravilo, da je pogodbe treba izpolniti. Kršitev pogodbenega razmerja ima praviloma za posledico odškodninsko odgovornost pogodbene stranke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pravno varstvo neizbranega ponudnika po 26. novembru 2017

mag. Matjaž Kovač, 21.12.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 49-50/2017Leta 2011 je začel veljati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), s katerim je bil v naš pravni red prenesen poglavitni del Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. ZPVPJN je bil leta 2013 spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, s katerim se je povečala učinkovitost javnega naročanja na način, da se odpravita ugotavljanje in odprava nepravilnosti, ki glede na predmet naročanja in postopek izbire dobavitelja oziroma izvajalca niso bistvene ter zaradi katerih osebe, zainteresirane za dodelitev javnega naročila, niso oziroma ne bi mogle biti oškodovane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Prevozno pravo

dr. Matjaž Kovač, 7.12.2017

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 47/2017Mednarodna izmenjava ima izjemno vlogo v razvoju gospodarstva vsake države, saj povezuje proizvodnjo in potrošnjo ter neposredno vpliva na hitrejši razvoj proizvodnih sil in družbenih odnosov, ki se ustvarjajo prek mednarodne menjave med državami. V sistemu s tržnim mehanizmom mednarodna menjava in svetovno tržišče postajata stični točki, v katerih se srečujejo interesi raznih družbenoekonomskih sistemov z različnimi stopnjami razvitosti proizvodnih sil. Zaradi različnih trgovskih praks pogodbenih strank lahko pride do nesporazumov, nesoglasij in sporov. Največje zapreke, ki jih ustvarjajo pravni redi posameznih držav, se občutijo na področju prometa in transporta. Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med subjekti iz različnih držav. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravna narava javno-zasebnega partnerstva - prednost javnega in koristi zasebnega

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Kot nameni zakonskega urejanja javno-zasebnega partnerstva se izpostavljajo predvsem omogočanje in pospeševanje zasebnih vlaganj v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav javno-zasebnega partnerstva ter v druge projekte, ki so v javnem interesu, ter zagotavljanje racionalnega izvajanja gospodarskih javnih služb ali drugih dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu določa obvezna ravnanja v postopku nastajanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva. Uporablja se kot sistemski krovni zakon za razmerja javno-zasebnega partnerstva, če poseben zakon določenih vprašanj na tem področju ne ureja drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Pravni temelj revizije javnega naročanja je Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Cilja zakona sta zagotovitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter racionalizacija postopka pravnega varstva, ki poteka pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju DKOM). Z ZPVPJN se uvaja tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, in sicer z uveljavitvijo ničnosti pogodbe v sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Problematika obdavčevanja dohodkov iz tujine

mag. Matjaž Kovač, 5.10.2017

Davki občanov in dohodnina

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 38/2017Če prebivate v Sloveniji, dohodek pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije. To pomeni, da morate davčnemu organu v Sloveniji poročati tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije (tj. od svetovnega dohodka). Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku dohodke, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz delovnega razmerja, pokojnine).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Zavarovanje transporta v zakonodaji Republike Slovenije

mag. Matjaž Kovač, 21.9.2017

ZAVAROVALNIŠTVO

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 35/2017Transportno zavarovanje lahko definiramo kot specifično skupino zavarovanj, ki obsega zavarovanje prevoznih sredstev (kasko), zavarovanje blaga oziroma tovora med prevozom (kargo), zavarovanje pred odgovornostjo prevoznikov za škodo, ki jo povzročijo tretjim osebam, in zavarovanje drugih interesov v zvezi s prevozom (na primer zavarovanje voznine, stroškov reševanja, stroškov generalne havarije). Transportna zavarovanja je mogoče razvrstiti glede na zavarovalni interes (na primer zavarovanje kasko in kargo), prometno pot (na primer pomorsko, kopensko, letalsko oziroma zračno, rečno, kombinirano oziroma multimodalno, zavarovanje poštnih pošiljk) in trajanje zavarovanja (na primer za potovanje, za določen čas, zavarovanje ene pošiljke in generalno zavarovanje vseh pošiljk v določenem časovnem obdobju). V širšem pomenu besede vključujejo transportna zavarovanja tudi nezgodno zavarovanje potnikov v javnem prometu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Kako pravilno izpeljati prevoz nevarnega blaga

mag. Matjaž Kovač, 21.9.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 35/2017Prevoz nevarnega blaga je posebna oblika transporta, ki mora biti zaradi določenih lastnosti posebej normirana. V okviru mednarodnih organizacij so se na tem transportnem področju izoblikovala posebna skupna določila, ki urejajo varen in urejen transport nevarnih snovi. Posebej je v teh pravilih poudarjen okoljevarstveni vidik transporta nevarnih snovi. Glede na to so v konvencijah in nacionalni zakonodaji določene pravice in dolžnosti prevoznika pri prevozu nevarnih snovi tako v cestnem kot tudi v železniškem, pomorskem in letalskem prometu. Zakonske določbe lahko delimo na splošne določbe, ki urejajo osnovne elemente transporta nevarnih snovi, ki jih mora za varen transport upoštevati prevoznik, in posebne določbe, ki se nanašajo na specifične veje transporta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Urejanje pogodbenih odnosov v transportu z Incoterms 2010

mag. Matjaž Kovač, 31.8.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Pravno-ekonomske odnose med prodajalcem in kupcem regulirajo Mednarodna pravila za razlago trgovinskih terminov (Incoterms). Pravila Incoterms je izdala Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu že leta 1936. Najnovejša sprememba Incotermsov je prilagojena tako uporabi modernih tehnoloških sredstev kot tudi zapletenim zahtevam strank sodobnega prometnega in logističnega sistema. Špediter kot strokovnjak za organizacijo izvoza, uvoza in tranzita blaga v mednarodnem transportu ima zelo veliko vlogo pri upoštevanju klavzul Incoterms. Špediter mora pri vsakem konkretnem transportu blaga opozoriti svojega nalogodajalca (izvoznika ali uvoznika) na uporabo najugodnejših klavzul Incoterms.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Podlage za nastanek logističnega prava

mag. Matjaž Kovač, 31.8.2017

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Zaradi vse večje prepletenosti gospodarskih in ekonomskih tokov v mednarodni menjavi ter povezovanja gospodarskih subjektov med seboj v konkurenčnem boju ima urejanje logističnih sistemov osrednji pomen. Pojem logistike se lahko označuje kot dejavnost uravnavanja fizičnih tokov materialnih dobrin. S pojmom logistika je tesno povezana tudi globalizacija proizvodnje, ki zahteva kompleksno logistično podporo na strani samih proizvajalcev, saj slednji niso zmožni zagotavljati logistike oziroma bi jim to povzročalo prevelike stroške. Ker nastajajo novi tokovi in nov sistem, je treba poleg ekonomskih prvin analizirati tudi iz tega izhajajoče pravne prvine. Treba se je vprašati, ali nastaja nova pravna panoga logistično pravo oziroma kateri novi pravni instituti in pravna pravila se lahko identificirajo z novo pravno panogo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(40)

Leto objave

2019(5) 2018(11) 2017(16) 2006(1)
2005(4) 2004(1) 2003(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov