O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj misli ob noveli ZKP-N

dr. Saša Kmet, 11.7.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 27/2019Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M

dr. Saša Kmet, 11.2.2016

Kultura in umetnost, Kazenski postopek

dr. Sašo Kmet, Pravna praksa, 6/2016V času, ko že pričakujemo naslednje noveliranje Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pred ne tako oddaljenimi vrati (tokrat bojda zares) pa naj bi bila tudi sistemska sprememba procesnega zakona, odločilno prežeta s prehodom od mešanega modela kazenskega postopka k še bolj adversarnemu, je izšla knjiga (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2015, 408 strani), ki vsebuje prečiščeno besedilo ZKP, vključno z zadnjo in zato aktualno novelo ZKP-M. Ta predstavlja, reci in piši, trinajsto spreminjanje in/ali dopolnjevanje določb ZKP v 21 letih njegove veljavnosti. Novela ZKP-M je začela veljati 20. decembra 2014, uporablja pa se od 20. marca 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Zagovornikova odpoved obtoženčevi pravici do zbornega sojenja

dr. Saša Kmet, 10.12.2015

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 48/2015Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v okviru poglavja o predobravnavnem naroku v četrtem odstavku 285.a člena med drugim določa, da se v primeru, če na predobravnavni narok ne pride obtoženec, ki je zoper obtožnico vložil ugovor, narok ne opravi in se šteje, da obtoženi krivde po obtožbi ne priznava ter da se odpoveduje možnosti dogovora o načinu poteka glavne obravnave, ki bo razpisana na podlagi pravnomočne obtožnice. Skladno z 2. točko drugega odstavka 285.f člena ZKP sme predsednik senata na podlagi izjave obtoženca in po "zaslišanju" (gre seveda za neumestno zakonsko dikcijo) državnega tožilca odločiti, da obtoženemu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pritožba oškodovanca v posebnem postopku za preklic pogojne obsodbe

dr. Saša Kmet, 21.5.2015

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 20-21/2015Po določbi tretjega odstavka 57. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) lahko sodišče v pogojni obsodbi določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku (v mejah preizkusne dobe) ne vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Slednje lahko izhajajo iz varnostnih ukrepov, izrečenih ob pogojni obsodbi (te so z vidika oškodovanca tako rekoč nepomembne), ali pa so posebej predpisane pri posamičnem kaznivem dejanju. Če obsojeni v določenem roku naloženih obveznosti ne izpolni, sme sodišče na podlagi 61. člena KZ-1 podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali pa preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi. Če spozna, da obsojenec iz upravičenih razlogov naložene obveznosti ne more izpolniti, mu njeno izpolnitev lahko odpusti ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo, določeno v zakonu. Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti in izrek kazni, ki je določena v pogojni obsodbi, sta mogoča najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe (drugi odstavek 62. člena KZ-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Odločiti ali ne - pritožba zagovornika zoper sklep o priporu, ko je obdolženec na begu

dr. Saša Kmet, 12.6.2014

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 23/2014V zadnjem času sem imel priložnost opaziti nekaj ne tako redkih situacij v sodni praksi (omejujem se nanje in razprave namenoma ne širim na vse zamisljive podobne procesne položaje), ko zunajobravnavni senat okrožnega sodišča na podlagi prvega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz t. i. razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP odredi pripor zoper obdolženca, ki se skriva, je na begu ali je kako drugače nedosegljiv roki pravice. Zoper sklep o odreditvi pripora se pritoži obdolženčev zagovornik, ki je bil obdolžencu ob izdaji sklepa morebiti postavljen po uradni dolžnosti oziroma je bil angažiran že prej. Do tod vse lepo in prav, zaplete pa se ob vprašanju, ali bo stvarno pristojno sodišče druge stopnje o zagovornikovi pritožbi sploh odločalo. Vprašanje ni retorično, kar bi bilo sicer pričakovati, saj je odgovor v resnici skrb zbujajoč ter nesprejemljiv - odvisno, za katero višje sodišče v državi gre. Ravnanje sodišča, ki pritožb niti ne sprejme v obravnavo, odstopa od sodne prakse Vrhovnega in Ustavnega sodišča, iz več razlogov pa bi lahko bilo tudi ustavno sporno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Kontroverze "nepravnih" dejavnikov sojenja v kazenskem postopku

dr. Saša Kmet, 30.8.2012

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 33/2012V najnovejši interdisciplinarni monografiji o ženskah, nasilju in kazenskopravnem sistemu Plesničarjeva in Petrovec že v uvodu ugotavljata, da je izbira kazenske sankcije, odmera kazni pa še zlasti, tista faza kazenskega postopka, ki se najbolj izmika strogosti formalno-logičnega razmišljanja in vnaprej predvidenega ravnanja. Odmero kazni v različnih pravnih sistemih in okoljih omejujejo bolj ali manj ohlapna ter bolj ali manj zavezujoča pravila, nanjo pa vplivajo še številni drugi dejavniki, ki bi jih bilo po prepričanju avtorjev veliko lažje zanikati kot pojasniti. Avtorja jih poimenujeta "dejavniki, ki jih kazensko pravo ne upošteva", povezujeta pa jih s pojavom "iracionalnih" in "nepreverljivih" okoliščin. Šelihova v tem kontekstu sorodno piše o "netransparentnem izmikanju racionalnemu in empiričnemu preverjanju", povezanem s "sodnikovimi občutki".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄2

Pomen obdolženčevega kesanja v kazenskem postopku

dr. Saša Kmet, 19.1.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 2/2012Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. Ko sodišče odmerja kazen storilcu kaznivega dejanja, v luči olajševalnih oziroma obteževalnih okoliščin med drugim upošteva tudi njegovo obnašanje po storjenem dejanju, zlasti, ali je poravnal škodo, povzro
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄6-7

Istospolne družine - "njihova" nevarnost ali "naš" odsev?

Saša Kmet, 11.2.2010

Zakonska zveza in družinska razmerja

Saša Kmet, Pravna praksa, 6-7/2010Bralcu so zagotovo dobro znane pravne in politične okoliščine sprejemanja novega Družinskega zakonika (DZ), zlasti v luči položaja istospolnih skupnosti in morebitnih posvojitev. Tudi na straneh PP je na to temo pred kratkim že potekala polemika,1 na katero se vsaj posredno navezujem. V zelo omejene...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄46

Psihologija (čustev) in (kazensko) pravo - med redukcionizmom in paralizo

Saša Kmet, 26.11.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Saša Kmet, Pravna praksa, 46/2009Razveselil sem se odziva dr. Petrovca1 na razmišljanja o psihološko-pravni naravi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, ki sem jih pred dvema tednoma skušal kar se da strnjeno podati.2 Predvsem zato, ker je bil tak moj osnovi namen, tj. predstaviti nekatere možne argumente, relevantne ob presojan...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄44

Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - ki to so ali niso?

Saša Kmet, 12.11.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Saša Kmet, Pravna praksa, 44/2009O skupini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime je v domači kazenskopravni in kriminološki literaturi malo zapisanega, čeprav gre za tematiko, ki, upoštevaje že pregovorno kverulantstvo Slovencev,1 vsakodnevno zaposluje akterje kazenskega pravosodja. Če že, se pisci ukvarjajo zlasti z dogmatskimi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄23

(Ne)avtoriteta pravosodja v kontekstu aktualnih izzivov

Saša Kmet, 11.6.2009

Sodišča

Saša Kmet, Saša Kmet, Pravna praksa, 23/2009Slovensko pravosodje "razveseljujejo" zanimivi časi (cinik bi morebiti pripomnil, ja, kdaj ga pa ne?). Sodniki so nedavno prekinili "belo" stavko, odvetnike (z milo besedo) zaposlujejo (vnovične, kontroverzne in "referendumsko grozeče") spremembe njihovega krovnega zakona. Lani je bil v vsem dobro z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Dokaznopravni in organizacijski vidiki glavne obravnave v kazenskem postopku

Saša Kmet, 21.8.2008

Kazenski postopek

Saša Kmet, Saša Kmet, Pravna praksa, 31-32/2008Polona Mozetič je 27. junija letos na PF Univerze v Ljubljani obranila doktorsko disertacijo Dokaznopravni in organizacijski vidiki glavne obravnave v kazenskem postopku. Doktorska naloga, ki jo je pripravila pod mentorstvom dr. Marka Bošnjaka, je sestavljena iz štirih povezanih vsebinskih sklopov: ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

Dosmrtni zapor - družba prezira?

Saša Kmet, 25.10.2007

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev, Kazenski postopek

Saša Kmet, Pravna praksa, 41-42/2007univ. dipl. pravnik, mladi raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Smrtna kazen in pri nas zdaj zelo pereč dosmrtni zapor sta kazenski sankciji, ki nikogar, še najmanj pa (kazenskega) pravnika, ne pustita ravnodušnega. Predlogi, po katerih naj bi slovenska kazensko...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄38

Pomanjkljivosti zakonske ureditve kaznivega dejanja detomora?

Saša Kmet, 4.10.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Saša Kmet, Pravna praksa, 38/2007univ. dipl. pravnik, mladi raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Kazenski zakonik (KZ)1 v 130. členu v poglavju o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ureja kaznivo dejanje detomora: "Mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po porodu, d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄24-25

Delo v korist skupnosti in socialni treningi kot obliki odgovora na kriminaliteto

Saša Kmet, 21.6.2007

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Prekrški

Saša Kmet, Pravna praksa, 24-25/2007univ. dipl. pravnik, mladi raziskovalec na Inštitut za kriminologijo pri PF Univerze v Ljubljani Gradivo za članek temelji na zborniku Filipčič, K. (ur.): Uvajanje vzgojnih ukrepov dela v korist skupnosti in socialnih treningov, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2006.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(16)

Leto objave

2019(1) 2016(2) 2015(2) 2014(1)
2012(2) 2010(1) 2009(3) 2008(1)
2007(3)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov