O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Vodja projekta po določbah Gradbenega zakona

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 4.7.2019

Gradbeništvo

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 26/2019Nedavno je časopis Finance v zvezi z zadevo Bežigrajski športni park poročal o tožbi pooblaščenega inženirja-vodje projekta, ki se je bil primoran iz te svoje vloge v projektu "umakniti" pooblaščenemu arhitektu zaradi zahteve Ministrstva za okolje in prostor (MOP). V naslednjih dneh je bilo objavljenih še več prispevkov v različnih časopisih, iz katerih lahko izluščimo pravno jedro problema: vprašanje razumevanja in tolmačenja 12. člena novega Gradbenega zakona (GZ) s strani upravnih organov oziroma MOP. To ga je namreč očitno tolmačilo tako, da pri gradnji stavb "pooblaščeni inženirji ne morejo biti več odgovorni vodje projektov, ampak so to lahko izključno arhitekti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

"Drug kmet" kot predkupni upravičenec v postopku prodaje kmetijskih zemljišč po ZKZ

Žiga Rejc, 21.6.2018

Kmetijska zemljišča

Žiga Rejc, Pravna praksa, 24-25/2018Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) določenim subjektom v postopku prodaje kmetijskih zemljišč daje predkupno pravico. Med drugim, kot četrtemu v vrstnem redu, ki ga določa prvi odstavek 23. člena ZKZ, tudi "drugemu kmetu", tj. generalno vsem, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za "kmeta po ZKZ", kot so določeni v 24. členu ZKZ. Iz prakse Vrhovnega sodišča ob navedenem izhaja, da je, upoštevajoč tako sistematično kot tudi namensko razlago, osrednji namen ZKZ "v smotrni izrabi zemljišč v kmetijske namene in njihovem varstvu". Navedeno sicer kaže na splošen družbeni konsenz, da je strateško nujno vzdrževati kmetijska zemljišča kot tista zemljišča, ki omogočajo pridelavo hrane, kar je bilo v 1.a členu ZKZ z zapisom ciljev zakona tudi izrecno opredeljeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pogodba o opremljanju po novem Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2)

Žiga Rejc, 24.5.2018

Obligacije

Žiga Rejc, Pravna praksa, 20-21/2018Določbe Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), ki je do sedaj urejal sklepanje pogodb o opremljanju, se bodo uporabljale še do 31. maja 2018. S 1. junijem 2018 pa jih bodo (tudi) v tem delu nadomestile nove določbe Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki glede na dosedanjo ureditev pogodbe o opremljanju prinaša nekatere bistvene spremembe. Tako kot to izhaja iz 71. v zvezi s 77. členom ZPNačrt, tudi ZUreP-2 v 148. v zvezi s 156. členom izhodiščno popolnoma enako določa, da gradnjo komunalne opreme, kot jo po novem definira prvi odstavek 148. člena ZUreP-2 (za namen tega prispevka posplošeno komunalna oprema), po zakonu zagotavlja občina, ki je posledično upravičena do delne odmene za stroške gradnje v obliki plačila komunalnega prispevka s strani zavezanca, kot ga definira 220. člen ZUreP-2 (v nadaljevanju za namen tega prispevka posplošeno investitor).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pogodba o opremljanju: nekatera aktualna vprašanja

Žiga Rejc, 23.11.2017

Urejanje prostora

Žiga Rejc, Pravna praksa, 45-46/2017Gradnjo komunalne opreme, kot jo definira prvi odstavek 71. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (za namen tega prispevka posplošeno: komunalna oprema), po zakonu zagotavlja občina, ki je posledično upravičena do delne odmene za stroške gradnje v obliki plačila komunalnega prispevka s strani investitorja, tj. lastnika oziroma imetnika pravice graditi, ki želi na zemljišču na področju dotične občine zgraditi (svoj) objekt (v nadaljevanju: zasebni investitor oziroma investitor). Zakon kot izjemo od tega pravila dovoljuje, da (za račun občine) del potrebne komunalne opreme, na katero bo v prihodnje priključil svoj novozgrajeni objekt, zgradi sam investitor. V ta namen 78. člen ZPNačrt opredeljuje pogodbo o opremljanju, na podlagi katere lahko občina (fakultativno) z investitorjem pod zakonsko taksativno opredeljenimi pogoji sklene dogovor, da bo slednji namesto nje sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Narava določb SPZ o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 13.10.2017

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 39-40/2017Obligacijskopravne norme so po svoji naravi lahko ali dispozitivne, torej take, ki nadomeščajo voljo zgolj v primeru, če volja udeležencev posameznega obligacijskega razmerja glede določenega vprašanja ni posebej izražena, ali pa je njihova narava prisilna oziroma kogentna. Izhodiščno razlagalno pravilo obligacijskopravnih zakonskih določb je sicer pravilo o njihovi dispozitivnosti; kogentnost posamezne tovrstne norme mora biti torej a contrario v konkretnem primeru posebej utemeljena oziroma izkazana. Obligacijskopravna je tudi določba drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se glasi: "Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine." Pri tem pa je zanimivo, da so to zakonsko določbo domači pisci do sedaj univerzalno šteli za kogentno. Tako njihovo naziranje je bilo kot prvo podano preuranjeno, iz kasnejših razlag pa je razvidno, da je bilo tudi napačno. Nekateri argumenti oziroma vidiki, ki govorijo v prid dispozitivnosti predmetne zakonske določbe - in s tem v prid nespreminjanju predmetnih določb SPZ - so predstavljeni v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Uveljavljanje popravkov nepovratnih evropskih sredstev v pravdnem in upravnem postopku

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 7.9.2017

Upravni postopek in upravne takse, Civilni sodni postopki

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 33/2017Postopkovno gledano so lahko primeri, v katerih Republika Slovenija (RS) prek različnih organov v razmerju do posameznih prejemnikov uveljavlja popravke nepovratnih sredstev, precej različni. Odvisni so tako od pravnih okvirov izvajanja posameznega postopka dodelitve/izplačil sofinancerskih sredstev kot ne nazadnje tudi od časovne točke, v kateri RS ugotovi določene domnevne nepravilnosti, ki po njeni oceni botrujejo uveljavitvi posameznega popravka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Odmerjanje finančnih popravkov evropskih sredstev

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 19.1.2017

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 2/2017Evropska unija si prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, pri čemer posebno pozornost namenja tudi podeželju, na kar se v tem prispevku posebej osredotočamo. Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo EU za razvoj podeželja, financirano iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), Uredba (EU) št. 1303/2013 pa med drugim ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za sankcioniranje prejemnikov sredstev oziroma držav članic v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Na nacionalni ravni je sankcioniranje nepravilnosti pri izvedbi projektov, sofinanciranih iz EKSRP, primarno urejeno v Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1), ki v četrtem odstavku 56. člena določa, da organ z odločbo zavrne zahtevek stranke za izplačilo sredstev, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev. V praksi se je za sporno izkazala predvsem nacionalna ureditev, da so upravičeni stroški naložbe, ki se financirajo iz EKSRP, samo stroški, nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. Na podlagi takšne ureditve je lahko organ ob upoštevanju četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 upravičencu zavrnil celoten zahtevek za izplačilo sredstev, četudi je pred izdajo odločbe o pravici do sredstev nastal zgolj majhen del stroškov. V luči novejše prakse Sodišča EU je postalo očitno, da je razlaga nacionalne ureditve, ki se je v dosedanji praksi oblikovala tako, da se zahtevku v celoti ugodi ali pa se ga v celoti zavrne, neskladna z načelom sorazmernosti. Temu razmisleku je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Prekršek v zvezi s plačilom za delo - izključitev iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja po ZJN-3 ter prepoved ustanavljanja po ZGD-1I

Žvipelj Marko, Rejc Žiga, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Marko Žvipelj, Žiga Rejc, Pravna praksa, 45-46/2016Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) ter zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) sta prinesla tudi določbi o obvezni triletni izključitvi subjektov iz postopkov javnega naročanja ter triletni prepovedi postati ustanovitelj, družbenik in podjetnik za storilce prekrškov v zvezi s plačilom za delo (in zaposlovanjem na črno) (v nadaljevanju skupaj: zakonski prepovedi). Glede na dikcijo danih določb - ki jih v praksi tako razumejo tudi javni naročniki, notarji in drugi subjekti, ki so pristojni za vodenje postopkov v tej zvezi - gre za prepovedi, katerih učinek je retroaktiven, saj nista omejeni na prekrške, storjene po uveljavitvi predmetnih zakonskih določb, temveč se v tej zvezi upoštevajo tudi prekrški, storjeni pred datumom veljavnosti oziroma začetka uporabe teh prepovedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Finančni popravki evropskih sredstev v luči vprašanja zaupanja v akte državnih institucij

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, Rejc Žiga, 17.11.2016

PRORAČUN

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Žiga Rejc, Pravna praksa, 44/2016Uredba (EU) št. 1303/2013 v posebnem poglavju ureja finančne popravke, ki predstavljajo temeljno pravno podlago za finančno sankcioniranje tako prejemnikov sredstev iz Evropskih skladov (subjekti) kot tudi samih držav članic, v katerih se zadevni projekti sofinancirajo (projekti). Pred njo pa je v bistvenem enake določbe vsebovala Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006. V skladu z obema uredbama je država tista, ki je primarno odgovorna za nadzor nad pravilnostjo poteka zadevnih projektov in v primeru ugotovljenih nepravilnosti za sankcioniranje subjektov. V nasprotju s predstavljeno logiko pa se pri nas pojavljajo pravde, v katerih država terja od subjektov plačilo finančnih popravkov zaradi nepravilnosti pri posameznih projektih, ugotovljenih s strani Evropske komisije (Komisija), vendar po tem, ko je sama prek specializiranih organov in institucij že ugotovila in potrdila pravno pravilnost izvedbe konkretnih projektov, ki jih je v določenih primerih celo sama usmerjala. Ti primeri so problematični z več vidikov, pri čemer se ta prispevek osredotoča na vprašanje pravne vzdržnosti tovrstnega ravnanja države v luči načela varstva zaupanja v pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Dogovor o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice

Žiga Rejc, 8.9.2016

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Žiga Rejc, Pravna praksa, 35/2016Stavbna pravica je v slovenskem pravnem redu razmeroma nov pravni institut, saj ga je uvedel (šele) Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki v delu od 256. do 265. člena ureja tako njegove stvarnopravne kot tudi temeljne obligacijskopravne vidike. Ob tem v luči dejstva, da že iz same narave stavbne pravice praviloma izhaja njeno večdesetletno trajanje, ne preseneča, da glede nekaterih vidikov, povezanih s prenehanjem stavbne pravice, praksa še ni podala zanesljivih odgovorov. Odprta ostajajo tudi določena vprašanja glede pravne dopustnosti, rizičnosti in posledično poslovne smotrnosti vnaprejšnjega dogovarjanja o nadomestilu ob prenehanju stavbne pravice med lastnikom nepremičnine in imetnikom stavbne pravice. Temu razmisleku je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Tek čez pravne ovire na poti do lestvic šol

Žiga Rejc, 18.2.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Žiga Rejc, Pravna praksa, 7-8/2016V dneh, ko slovenske šole privabljajo kandidate za vpis v okviru t. i. dni odprtih vrat in informativnih dni, je bila javnost seznanjena z novico, da (tudi letos) pred vpisi ne bo omogočen dostop do informacij o doseženem uspehu na nacionalnem preverjanju znanja po posameznih osnovnih oziroma na maturi po srednjih šolah (v nadaljevanju: informacije). Upravno sodišče je namreč v nedavnih sodbah ugodilo tožbama Državnega izpitnega centra, ki je izpodbijal za prosilca ugodni odločbi Informacijskega pooblaščenca. Pri tem se je v obrazložitvi svoje odločitve dotaknilo tudi določb Zakona o osnovni šoli (ZOsn) in Zakona o maturi (ZMat), ki prepovedujejo uporabo podatkov in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja ter podatkov iz letne analize o kakovosti mature za razvrščanje šol, razmisleku o katerih je namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Miksanje glasbe ter varstvo pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov

Rejc Žiga, Artnak Katja, 17.12.2015

Intelektualna lastnina

Žiga Rejc, Katja Artnak, Pravna praksa, 49-50/2015Javno predvajanje fonogramov se pojavlja v številnih oblikah in ob uporabi različnih tehničnih sredstev. Namen in delovanje večine teh je jasen in enoznačen, zato lahko v večini primerov predvajanja komercialnih fonogramov Zavod IPF, nosilec dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji, plačilo ustreznega nadomestila uveljavlja v postopku, ki je z vidika tožnikovega trditvenega in dokaznega bremena precej preprost. Pojavljajo pa se tudi nekateri kompleksnejši načini predvajanja fonogramov, katerih posledica ni nujno nastanek obveznosti plačila nadomestila Zavodu IPF - vendar pa slednjega hkrati tudi ni mogoče a priori izključiti. S tega vidika pa tudi, ker v zvezi s tem pravzaprav še ni sodne prakse, je zagotovo še posebej zanimivo t. i. miksanje glasbe, predstavitvi katerega je - skozi prizmo izpostavljenega problema - namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Štipendija za deficitarne poklice - slepa ulica v sistemu štipendiranja

Žiga Rejc, 3.9.2015

PRORAČUN

Žiga Rejc, Pravna praksa, 34/2015V zadnjih dneh avgusta je širša javnost - predvsem zaradi zapletov v zvezi s prijavo na javni razpis - iz medijev izvedela, da bo tisoč dijakom letos prvič dodeljena nova štipendija v slovenskem sistemu štipendiranja: štipendija za deficitarne poklice (v nadaljevanju: štipendija). Ker naj bi štipendijo dodeljevali po pravilu kdor prej pride, prej melje, je namreč prišlo do zrušitve spletne strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije, na kateri je bil objavljen tudi obrazec za prijavo. Zadevno spletno stran je samo v ponedeljek, 25. avgusta, ko se je začelo zbiranje prijav, do 11. ure namreč obiskalo kar 31.000 obiskovalcev. (Pravočasna) oddaja vloge za uspeh na razpisu bi bila tako lahko nekaterim kandidatom onemogočena, zato naj bi na resornem ministrstvu že razmišljali o razveljavitvi razpisa. Odločitev za tak način določanja kroga štipendistov pa ni edina posebnost te štipendije, ki kliče k vnovičnemu premisleku. Precejšnje neučinkovitosti vsebuje namreč tudi materialnopravna podlaga ureditve štipendije za deficitarne poklice. Poglejmo si na kratko, za katere neučinkovitosti gre.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Kakovost, odličnost, raznovrstnost in dostopnost slovenskega visokega šolstva

Žiga Rejc, 12.3.2015

Višje in visoko šolstvo

Žiga Rejc, Pravna praksa, 10/2015Delovna skupina strokovnjakov, ki jo je novembra lani ministrica za izobraževanje, znanost in šport imenovala z nalogo pripraviti izhodišča novega Zakona o visokem šolstvu, je pred nekaj dnevi objavila predlog koncepta zakona. V njem je že takoj na prvi strani izrecno pojasnjeno, da ta izhaja iz Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, ki v 2. točki kot štiri temeljne cilje slovenskega visokošolskega prostora v letu 2020 poudarja kakovost in odličnost, raznovrstnost in dostopnost. Poglejmo si pobliže izhodišča koncepta glede na te štiri deklarirane cilje v zvezi s prihodnjim razvojem našega visokega šolstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Pred novim predlogom zakona o visokem šolstvu

Žiga Rejc, 13.11.2014

Višje in visoko šolstvo

mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 44/2014Ustavno sodišče je z odločbo U-I-156/08 z dne 14. aprila 2011 odločilo, da mora Državni zbor z zakonom ustrezno opredeliti tako javno službo v visokem šolstvu kot tudi način financiranja državnih univerz in visokih šol, za kar je takrat določilo devetmesečni rok. Danes je ta že večkrat presežen, prav v času pisanja tega članka pa mineva tudi leto dni, odkar je bil v javno razpravo dan osnutek zakona o visokem šolstvu (stari predlog ZViS-1), ki pa zaradi padca prejšnje Vlade in razpustitve Državnega zbora ni šel skozi parlamentarni postopek. Po več kot treh letih in pol od navedene odločbe Ustavnega sodišča smo zdaj pri pripravljanju predloga sprememb veljavnega ali novega Zakona o visokem šolstvu tako spet na začetku. Poleg tega, kakšno visoko šolstvo si želimo ter kako z omejenimi viri zagotoviti največjo kakovost storitev visokošolskega izobraževanja, bi bilo smotrno premisliti tudi o nekaterih rešitvah, ki v razpravah ob staremu predlogu ZViS-1 niso bile zadosti izpostavljene: zagotovitev ustreznih informacij za odločanje uporabnikov visokošolskih storitev, možnost prenosa odločanja glede njihovega sofinanciranja k uporabnikom ter omogočitev dostopa do infrastrukture ponudnikom na področju visokega šolstva pod enakimi pogoji, kar bi vse skupaj omogočilo oblikovanje ustreznega okolja za razvoj zdrave tekmovalnosti, ki je pogoj za zagotavljanje kakovosti visokošolskih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Trajnostna družba - kaj bi lahko prinesla slovenskim podjetjem?

mag. Žiga Rejc, 24.4.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2014Poslovno okolje vse bolj zaznamujejo zahteve po izkazovanju družbeno in okoljsko odgovornih poslovnih praks, ki jih postavljajo kupci, pa tudi investitorji, (potencialni) zaposleni ter drugi deležniki: podjetja se zato v svojih poslovnih modelih vse bolj obračajo k trajnostnemu poslovanju, torej razmišljajo širše od kratkoročno usmerjenega maksimiziranja dobička kot edinega in neposrednega cilja vseh aktivnosti poslovanja. Nekateri glasniki teh sprememb so na primer gibanje za trajnostni razvoj (ang. sustainable business movement), (zeleno in) družbeno odgovorno investiranje (ang. impact investing, socially responsible investing) ipd.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(17)

Leto objave

2019(1) 2018(2) 2017(5) 2016(4)
2015(3) 2014(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: R

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov