O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 126)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Blažev žegen

dr. Ciril Ribičič, 7.11.2019

Sodišča

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2019Ko se počasi izteka moj drugi (in zadnji) mandat v Beneški komisiji, razmišljam o prihodnosti te edinstvene komisije. Za tovrsten razmislek je bila oktobrska, že 120. seja v tridesetletni zgodovini komisije kar primerna. Morda še nikoli ni bilo na dnevnem redu toliko ustavnopravnih zapletov z vseh koncev sveta. Naj omenim le dva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Protestiram

dr. Ciril Ribičič, 26.9.2019

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36/2019Razočaran pritožnik Marjan Šimunovič iz Sela pri Dobovi je prepričan, da je banka grobo kršila pogodbo, ki jo je sklenila z njim, in mu s tem povzročila zelo veliko premoženjsko škodo. Po tem, ko je bil med letoma 2009 do 2016 neuspešen pred rednimi sodišči, je vse upe polagal v Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), poslednji zatočišči pritožnikov, ki so prepričani, da se jim je zgodila krivica. Priskrbel si je pravno pomoč ugledne odvetniške družbe, ki mu je pripravila obsežni pritožbi. Pritožba na ESČP s prilogami obsega 144 strani in se obsežno sklicuje tudi na prakso ESČP, med drugim na stališče iz zadeve Gheorghe proti Romuniji, da je dolžnost organov, ki odločajo v zadevi, da podajo jasen in izrecen odgovor na tiste strankine navedbe, ki so bistvene za izid postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Lobiranje za verske objekte v Črni gori

dr. Ciril Ribičič, 11.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 27/2019Junijska seja Beneške komisije je bila precej dinamična. O predlogu za uvedbo ločenih mnenj sem poročal v Pravni praksi pred tremi meseci. Predlog je bil zavrnjen, vendar šele po premisleku in z obljubo, da bodo dograjena procesna pravila razširila pravice članov Beneške komisije, kadar bodo ugovarjali posameznim stališčem ali predlogom. Če ta obljuba ne bo izpolnjena, bo postala očitna razlika med zahtevnimi standardi, ki jih Beneška komisija zapoveduje državam članicam, in njeno lastno demokratično prakso. Tokrat je bilo to posebej očitno pri sprejemanju mnenja, ki se nanaša na položaj in pravice parlamentarne opozicije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Osem tez o spremembah volilnega sistema

dr. Ciril Ribičič, 23.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/20191. Zakaj mislite, da je samo absolutni prednostni glas v skladu z Ustavo? Ustava je primerjalnopravno gledano zelo zahtevna, ko določa "odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov". Takšna ureditev je strožja tudi od priporočil glede evropskih demokratičnih standardov. Ustavno sodišče razlaga ustavo tako, da mora biti izvolitev poslancev odvisna od volje volivcev, in ne tistih, ki predlagajo kandidate. Zato je določitev pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi se prednostni glasovi sploh upoštevali, ustavno suspektna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Ločena mnenja tudi v Beneški komisiji?

dr. Ciril Ribičič, 4.4.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 14/2019Na marčevski seji Beneške komisije je skupina njenih članov predlagala uvedbo ločenih mnenj članov, ki nasprotujejo večinsko sprejetemu mnenju Komisije. Predlog je sprožil veliko nasprotovanja, češ da
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Miselni tok ločenih mnenj

dr. Ciril Ribičič, 21.2.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 8/2019Ustavno sodišče se je tri leta, ESČP pa potem še deset let ukvarjalo s primerom odvetnika dr. Petra Čeferina, ki je bil kaznovan z denarno kaznijo zaradi žaljivih besed na račun izvedencev v kazenskem postopku, v katerem je njegovemu klientu grozila 30-letna zaporna kazen. Obe odločitvi, prva, ki je bila za pritožnika negativna in jo je sprejelo ustavno sodišče, ter druga, ki je bila zanj pozitivna (kršitev svobode izražanja) in jo je sprejelo ESČP, sta očitno dozorevali postopno. Niti v prvem niti v drugem primeru sodniki niso bili soglasni in so napisali obsežna ločena mnenja s strokovno argumentacijo za in proti. To dokazuje, da zadeva ni bila enostavna, zato je odveč povzdigovanje glasu in diskvalificiranje drugače mislečih, še posebej pa evropskih sodnikov, tistih, ki so bili v večini, ali tistega, ki je ostal v manjšini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Ustavno sodišče in volilni sistem

dr. Ciril Ribičič, 10.1.2019

Državni zbor in državni svet

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 1-2/2019Ustavno sodišče je pred dvajsetimi leti zavrglo ustavno pritožbo in sprejelo pobudo za oceno ustavnosti zakona, ki je urejal glasovanje na referendumu o volilnih sistemih (odločba, št. U-I-12/97). S svojo odločbo je najprej priklicalo "mrtev" zakon k življenju, da je lahko za nazaj razglasilo, da je na že zdavnaj opravljenem referendumu zmagal večinski volilni sistem, ki ga mora državni zbor uveljaviti v šestih mesecih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vihar v kozarcu vode

dr. Ciril Ribičič, 15.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 44/2018Evropske integracije ponujajo kar veliko priložnosti za organiziranje političnih privržencev, ki v vsaki potezi evropske birokracije vidijo neupravičen poseg v nedotakljivo suverenost posameznega naroda in njegove države. Tovrstno nasprotovanje širitvi pristojnosti Evropske unije na škodo nacionalnih držav je podlaga za razcvet populističnih gibanj in strank širom Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

(Zlo)raba umetne inteligence

dr. Ciril Ribičič, 27.9.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36-37/2018Je res pretirano opozarjati na nevarnost, da si umetna inteligenca lahko podredi človekovo, češ da človeštvo ne more biti tako neumno, da bi kaj takega dovolilo? Vendar se človeštvo ni vedno izkazalo kot pametno, če se milo izrazim. Na primer: leta 1921 je fizik Walther Nernst opozoril, da živimo na otoku smodnika in na srečo še nismo iznašli vžigalnika, ki bi sprožil katastrofo. Sto let po tem dramatičnem opozorilu je naš planet prepreden s 15.000 atomskimi bombami, od katerih ima vsaka svoj vžigalnik. Pri umetni inteligenci si ne bi smeli privoščiti takšne ignorance. Zato so pomembna opozorila profesorja Ivana Bratka in drugih, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence, ko protestirajo proti (zlo)rabi umetne inteligence v vojaške namene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Parlamentarne volitve in mladi

dr. Ciril Ribičič, 23.8.2018

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 30-31/2018Očitno je pred nami nov, upajmo da resnejši poskus dograditve volilnega sistema, kot so bili dosedanji. V tem okviru ne bi smeli zanemariti vprašanja podzastopanih družbenih skupin. Doslej je bilo veliko pozornosti posvečene sorazmerni zastopanosti političnih strank in spodbujanju enakopravnejše zastopanosti žensk, zato je čas, da rečemo kaj tudi o vlogi mladih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Egoizem političnih strank in poslancev

dr. Ciril Ribičič, 14.6.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 23/2018Glavni sistemski vzroki za težave pri oblikovanju vlade so trije. Prvega bi bilo mogoče rešiti tako, da bi ministre imenoval predsednik republike na predlog predsednika vlade. Drugega tako, da bi predsednik republike za primer, ko nastane vladna kriza, dobil možnost odločati o dilemi: oblikovanje prehodne (tehnične) vlade ali razpis predčasnih volitev. Ocenjujem, da je postopno vse manj pomislekov zoper takšne pristojnosti predsednika republike. Tretji vzrok je težje rešljiv. Gre za spremembo volilnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Študentska lekcija

dr. Ciril Ribičič, 26.4.2018

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 16-17/2018Užival sem na predstavitvi memoranduma, s katerim želijo študenti PF Univerze v Ljubljani doseči, da bi na izpitih lahko prosto uporabljali zakonodajo. Mene so prepričali. Strinjam se, da bi tako izpiti postali koristnejši. Učenje zakonskih določb na pamet terja veliko časa in energije, ki bi jo lahko uporabili za bolj ustvarjalne vidike študija. Študent mora biti med študijem in na izpitih čim večkrat soočen s situacijami, podobnimi tistim, s kakršnimi se bo srečeval v praksi. Takrat, ko bo deloval kot pravni svetovalec sodnika ali tožilca, vodstva podjetja, lokalne skupnosti, v pravni službi državnega organa ali celo kot nosilec pravosodnih in drugih javnih funkcij, odvetnik itd. Ko bo kot pravnik dobil nalogo, ga nihče ne bo spraševal, ali in katere zakonske določbe zna na pamet, če bo le uspešno zbral in uporabil zakonske določbe, sodne odločitve domačih, tujih in mednarodnih sodišč, poiskal relevantne tuje izkušnje. Njegova naloga bo, da ponudi strokovno utemeljeno pravno rešitev ali več možnih rešitev, ki bodo zdržale presojo na sodiščih od rednega prek vrhovnega in ustavnega sodišča do evropskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Zasluge

dr. Ciril Ribičič, 15.3.2018

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 10/2018Miran Potrč je svojo poklicno pot začel kot diplomiran pravnik v Mariborski livarni. Nato je bil, za takratne čase še zelo mlad, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije in pozneje vodja slovenske delegacije v Zboru republik in pokrajin. Če ne bi opravljal te za Slovenijo zelo pomembne naloge, bi imel višjo pokojnino. Njegova dolgotrajna poslanska kariera razkriva odgovornega, marljivega in zagnanega poslanca Socialnih demokratov, ki pri svojih odločitvah nikoli ne podcenjuje slovenskega nacionalnega interesa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Bolje pozno kot nikoli

dr. Ciril Ribičič, 25.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 3-4/2018Kot ustavni sodnik sem se soočal tako s pomisleki proti širokemu varstvu svobode izražanja kot s predsodki do odvetnikov. Če je glede prvega za pozitivni premik zaslužno predvsem ESČP (zadeva Mladina proti Sloveniji), je glede drugega pomembna nedavna sodba istega sodišča v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Slednja bi imela še veliko večji pomen, če ne bi nanjo čakali celo desetletje. Na srečo je medtem za preobrat v razumevanju položaja odvetnikov poskrbelo slovensko Ustavno sodišče, ko je za vedno prepovedalo neustavno prakso pri izvajanju preiskav odvetniških pisarn. V čem je bistvo preobrata? V tem, da so ustavni sodniki začeli posebni položaj odvetnika ocenjevati predvsem z vidika interesov njegovih klientov, in ne več z vidika njegovega osebnega privilegija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Izsiljevanje

dr. Ciril Ribičič, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 47/2017Tisto leto, ko sem hodil na seje v Benetke na lastne stroške, slovenska vlada ni plačevala prispevka Slovenije za delovanje Beneške komisije. Takrat ni nihče opazil tega maščevalnega manevra premiera, ker ni uspel zamenjati predstavnikov Slovenije v Beneški komisiji. Danes je drugače, ker tokrat ena od držav, ki prispevajo največ v proračun Beneške komisije (večji delež, kot jim pripada po merilih, ki veljajo za druge države), grozi, da ne bo plačevala prispevka za delo Sveta Evrope. To ni dobra novica za Svet Evrope in za Evropejce, ki ESČP vidijo kot poslednje zatočišče, kadar jim njihova država krši pravice in temeljne svoboščine. Ruska federacija, ki je izgubila glasovalne pravice v Svetu Evrope zaradi zasedbe Krima, pravi, da bo zopet postala redna plačnica šele takrat, ko bo Svet Evrope ukinil sankcije in bodo člani parlamentarne skupščine iz Rusije lahko enakopravno odločali z drugimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Kriza ustavne demokracije

dr. Ciril Ribičič, 9.11.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 43/2017Na 4. kongres Svetovne konference ustavnih sodišč v Vilni (Litva) med 11. in 13. septembrom 2017, ki se ga je udeležilo 91 držav od 111 članic, sem šel z namenom, da si ustvarim oziroma obnovim vtis o tem, kako se razvija ustavna demokracija v svetu in kaj inovativnega znajo ponuditi ustavni sodniki v zakladnico razvoja človeštva na naši vsestransko pregreti Zemlji. Pokazalo se je, da to ni tako enostavno, kot sem si predstavljal. Samo na prvi pogled deluje, kot da se ustavni sodniki širom po svetu ukvarjajo s podobnimi problemi na podobne načine, da so vsi preobremenjeni in bolj ali manj učinkoviti pri nadzoru nad ustavnostjo delovanja zakonodajnih, izvršilnih in sodnih organov. Celo iz tistih uvodnih poročil, ki so temeljila na bolj površnem branju odgovorov na vprašalnik organizatorjev kongresa o uresničevanju pravne države, je izpadlo tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Referendum na drugem tiru

dr. Ciril Ribičič, 7.9.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 33/2017Povprečne evropske države temeljijo na predstavniški demokraciji. V njih ima referendum na nacionalni ravni zelo omejen domet. Le v redkih državah je referendum pomemben vzvod civilne družbe in opozicije proti uveljavitvi zakonov, ki jih sprejema parlament. Kadar je ta vpliv znaten in se nanaša na širok krog vprašanj, lahko govorimo o pol-neposredni demokraciji. Države, ki med enimi in drugimi volitvami omogočajo, da ljudstvo razveljavi zakonodajne odločitve izvoljenih predstavnikov ljudstva, so znatno bolj demokratične od drugih. Mednje spadajo predvsem Švica ter deloma Italija in Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Beneška komisija včeraj, danes in jutri

dr. Ciril Ribičič, 6.7.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2017Najnovejše izkušnje kažejo na nevarnost, da bi se Beneška komisija vrnila v čase pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena zato, da bi pomagala tranzicijskim državam na podlagi demokratičnih izročil in izkušenj iz držav Zahodne Evrope. Odkar sem njen član, je Beneška komisija spreminjala svoj značaj tako, da so se v njej soočale izkušnje vseh držav (tudi zunajevropskih), ne glede na to, na kateri strani neba od Benetk se nahajajo. Na 111. junijski seji Beneške komisije je ta obravnavala 11 zadev, tri iz Gruzije, dve iz Moldavije, dve iz Ukrajine in po eno iz Kazahstana, Armenije, Bolgarije in Madžarske. Teme so se dotikale volitev, delitve oblasti, ustavnih sprememb, volilnega sistema in sponzoriranja nevladnih organizacij iz tujine. Pri tem ni šlo za večja nesoglasja med člani komisije, saj ima komisija glede večine odprtih vprašanj že izdelana ustaljena stališča, ki jih po potrebi prilagaja posebnostim novih primerov na predlog delovnih skupin, ki obiščejo prizadete države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Talent

dr. Ciril Ribičič, 18.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 19/2017Letošnjo pomlad sem bil priča več dogodkom, ki jih povezuje naslov današnje kolumne. Kot predstavnik raziskovalne skupine Inštituta za ustavno pravo ŽupanJA sem bil na srečanju vseh županj slovenskih občin, ki so v občini Grad razpravljale o aktualnih problemih z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom. Občudoval sem nasmejane obraze, prijetno vzdušje, argumentirane in strpne razprave, izražanje skrbi za razvoj lastne občine, skratka vse tisto, kar ne doživimo, ko spremljamo prenose na parlamentarnem programu. Da žensko izvolijo za županjo, mora biti bistveno učinkovitejša v volilni kampanji od svojih moških protikandidatov, ker se mora spopadati tudi s predsodki do vloge žensk v politiki. Stanje v slovenskih občinah bi se brez dvoma popravilo, če bi bilo na naslednjih volitvah izvoljenih petkrat ali šestkrat toliko županj, kot jih imamo danes (trenutno imamo 16 županj in 196 županov), pa bi bila prepričljiva moška večina še vedno zagotovljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Poanta

dr. Ciril Ribičič, 30.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 12-13/2017Ob branju pete zaporedne knjige staroste slovenskih odvetnikov dr. Petra Čeferina Prepoznava, ki je izšla pri Študentski založbi Litera (Maribor, 2016) sem ponovno prelistal prejšnje štiri Moje odvetniško življenje (2012), Valat (2013), Moje zgodbe (2014) in Sto sodnijskih (2015). Za vseh pet knjig velja, da so po formatu in obsegu skromne, po vsebini pa bogate, pravi ekstrakt 40-letnih odvetniških izkušenj. V vseh se avtor odlikuje z zgoščenim pripovedovanjem zanimivih zgodb. Vse opozarjajo na neumnost vsakokratne oblasti in na zlorabe prava. V vseh je čutiti empatijo s preganjanimi, skoraj poistovetenje s tistimi, ki jih zagovarja, še posebej pa s pripadniki manjšin, revnimi, izbrisanimi ali politično preganjanimi. Z enako kritičnostjo obravnava napake sodnikov vseh vrst, vse tja do ustavnih in evropskih sodnikov. Bralca pa vsakokrat pridobi na svojo stran z duhovitimi pripombami na lastni račun.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Isti odgovor na deset vprašanj

dr. Ciril Ribičič, 16.2.2017

JAVNO OBVEŠČANJE

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 6/2017Vlada in Ministrstvo za kulturo poudarjata pomen spodbujanja ustvarjalnosti avtorjev in izvajalcev slovenske zabavne glasbe, da ne bi utonili v poplavi najbolj uspešne svetovne produkcije. Pri tem sta si zamislila spodbujanje, ki od države terja čim manj truda in sredstev. Kateri je torej tisti način populariziranja slovenske zabavne glasbe, ki Vlade in proračuna ne stane nič?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Depolitizacija sodstva

dr. Ciril Ribičič, 22.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 49-50/2016Predlog ministra Klemenčiča, da bi spremenili način imenovanja sodnikov tako, da jih ne bi več volil Državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog Sodnega sveta, ni posebno presenečenje. Prav tako ni težko napovedati, da bo predlog naletel na odobravanje in široko podporo pri ustavnopravni znanosti in stroki. To pa še ne pomeni, da bo tudi sprejet, toliko bolj, ker ga ni mogoče uresničiti brez ustavne spremembe. Poslanci in politične stranke, ki stojijo za njimi, so bili v preteklosti gluhi za vsak predlog, ki bi zoževal vpliv Državnega zbora, še posebej na kadrovskem področju. To je razumljivo, saj bi poslanci izgubili enega od vzvodov vplivanja na sestavo in delovanje sodišč, ki so sicer po definiciji in po Ustavi neodvisna državna oblast. Morda so celo prepričani, da s tem dajejo sodnikom potrebno legitimnost in preprečujejo "tiranijo sodnikov", ki hočejo vladati, ne da bi bili voljeni in komur koli odgovorni. Tudi ko imajo občutek, da je pravosodje pristransko in deluje pod vplivom njim nasprotne politične opcije, nočejo opaziti, da je izvirni greh takšne odvisnosti od politike tudi v načinu imenovanja sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Popotovanje do Sarajeva in nazaj

dr. Ciril Ribičič, 10.11.2016

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 43/2016Ko človek potuje od Slavonskega Broda proti Sarajevu (kot sva midva z dr. Nejcem Brezovarjem), mu prihajajo nasproti dokazi, da Bosna in Hercegovina ni normalna država. Je država, ki ima več vlad in ministrov kot katera koli druga evropska država, pa ne zna rešiti niti tistih problemov, zaradi katerih vsak popotnik ocenjuje in preklinja deželo, po kateri potuje (varna cesta, dostojna postajališča, enotni smerokazi). Edini del avtomobilske ceste, ki zasluži to ime, je sodobna avtocesta v gradnji med Dobojem in Banjaluko, po kateri sem se vračal. Občutek, da se nekaj premika, kvarita poimenovanje avtoceste po spornem prazniku Republike Srbske in vihranje zastav Republike Srbske, ki ne znajo sobivati z zastavami drugih prebivalcev skupne države (podobno, kot velja za hrvaške simbole v Medžimurju in bošnjaške v Sarajevu). In pripovedujejo zgodbo o Republiki Srbski, ki je država srbskega naroda in noče biti tudi država enakopravnih narodov in manjšin. Pripadniki slednjih pa zato raje potujejo po prenatrpani cesti proti Brodu kot po sodobni avtocesti prek Banjaluke do Gradiške.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Čakajoč na opravičilo

dr. Ciril Ribičič, 8.9.2016

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 35/2016Ustavno sodišče je že leta 2004 opozorilo na neustavnost zlorab zakonodajnega referenduma "z vlaganjem novih in novih pobud z namenom zavlačevanja zakonodajnega postopka" in terjalo od predsednika Državnega zbora, da mora v takšnih primerih "preprečiti razpis referenduma" (U-II-3/04). Leta 2011 pa je odločilo, da je za preverjanje takšne odločitve edina pravna pot naknadna ocena ustavnosti zakona, ker bi bilo vmešavanje sodstva v zakonodajni postopek neprimerno (U-I-54/09). Kljub temu je bilo pogumno od predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, da po konzultaciji ustavnih pravnikov (ne da bi preverjal politično podporo) ni določil roka za zbiranje podpisov. Zelo verjetno bi bil ob svoj položaj, če Ustavno sodišče ne bi odobrilo njegovega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Evropsko pravo ni samo pravo EU

dr. Ciril Ribičič, 14.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 28/2016Pred leti je David Cameron poceni pridobival popularnost v britanski javnosti z izjavami o tem, da mu postane slabo, ko sliši za ESČP, in se zavzel, da naj postane britansko vrhovno sodišče poslednja instanca varstva pravic namesto ESČP. ESČP je očital, da se je prelevilo v evropsko ustavno sodišče. Takrat se je zdelo verjetneje, da bo prišlo do izstopa Britancev iz sistema konvencijskega varstva človekovih pravic (EKČP) kot iz Evropske unije. Zgodilo pa se je prav nasprotno, čeprav je tokrat britanski prvi minister nastopal kot odločni nasprotnik brexita. Morda je kot ljubitelj tenisa ob spremljanju Wimbledona mislil, da je menjava strani v evropski politiki tako enostavna kot v tenisu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(126)

Leto objave

2019(7) 2018(7) 2017(7) 2016(8)
2015(8) 2014(11) 2013(10) 2012(10)
2011(3) 2010(1) 2009(5) 2008(4)
2007(5) 2006(3) 2005(3) 2004(4)
2003(3) 2002(23) 2000(1) 1998(1)
1997(1) 1995(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: R

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov