O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 131)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Dobrota je sirota

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2020

Človekove pravice, Tujci

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2020Nedavna odločba nemškega zveznega ustavnega sodišča, ki poskuša omejiti delovanje obveščevalnih služb pri posegih v zasebnost tujcev v tujini, mi je obudila spomin na razprave o tovrstnih kršitvah človekovih pravic v zadnjih 15 letih. Ko so po Ljubljani krožili izpiski zasebnih elektronskih sporočil, ki sem si jih izmenjeval s sodnikom mednarodnega sodišča, sem se vprašal, kako je to mogoče. Delni odgovor sem dobil leta 2007, ko je Franc Testen kot predsednik Vrhovnega sodišča naslovil na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ureditve, na podlagi katere lahko Sova brez sodne odredbe zunaj države posega v zasebnost tujcev. Ustavno sodišče je sicer zahtevo (U-I-216/07) zavrglo, vendar na meritoren način: povedalo je, da se morajo obveščevalci pri tovrstnih posegih omejiti na zbiranje informacij o neki zadevi, predmetu, ne smejo pa prisluškovati konkretni telefonski številki ali pregledovati elektronskih sporočil posameznega naslovnika. Sledila je zahteva informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar (U-I-45/08), ki je obiskala sedež Sove in ugotovila, da še naprej krši Ustavo in brez odredbe sodišča prisluškuje v tujini. To dobro ve tudi kritična javnost, saj je razvpita afera razkrila, da Sova spremlja pogovore med tujci in prebivalci Slovenije, in to tistimi, ki opravljajo pomembne politične funkcije. Šlo je za prepir in sodni spor dveh od njih o tem, ali sta se vrhunska državna funkcionarja Hrvaške in Slovenije dogovarjala o spodbujanju protestov hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. Ustavno sodišče je tudi tokrat uporabilo meritorno zavrženje in povedalo, da takšno ravnanje ni ustavno. S kolegico dr. Mirjam Škrk sva v ločenem mnenju poudarila, da so nadzorovani tujci večinoma evropski državljani iz držav, s katerimi Slovenija sodeluje v Evropski uniji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje, OZN itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Beneška komisija in koronavirus

dr. Ciril Ribičič, 6.5.2020

Človekove pravice, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 17-18/2020Beneška komisija je še enkrat pokazala, da ima dober refleks. Ko je bila zaradi izbruha koronakrize prisiljena odpovedati svojo marčevsko sejo (zato se nisem mogel osebno posloviti od kolegov po osmih letih članstva v komisiji, ki se izteče 24. maja), je izdala pregled evropskih demokratičnih standardov za primer izrednega stanja. Tudi brez tega pregleda je mogoče na spletu v nekaj minutah ugotoviti, da se je komisija s tem vprašanjem ukvarjala pogosto in poglobljeno: v obdobju med 1995 in 2020 so se njena mnenja o tem nanašala na Armenijo, Francijo, Gruzijo, Kirgizistan, Črno Goro, Romunijo, Srbijo, Tunizijo, Turčijo in Ukrajino. Ti standardi so dragocene izkušnje, ki lahko pomagajo državam pri uvajanju izrednih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Razmislek, kako v prihodnje preprečiti napake

dr. Ciril Ribičič, 19.3.2020

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 11/2020Naj se vrnem k simulaciji igranja golfa iz moje prejšnje kolumne. Namen igranja golfa gotovo niso le rekreacija, izpopolnjevanje udarcev in taktike igranja, tekmovanje z drugimi ali z lastnim hendikepom; golf je povezan tudi s hojo v naravi. Angleži sicer pravijo, da je golf najboljši način, kako si uničimo prijeten sprehod v naravi. Toda sončnega zahoda, vonja travnika, šelestenja listja in šuma vetra, ki se igra s krošnjami dreves, tudi najbolj zagrizeni golfisti ne bi smeli spregledati. Igrati golf v dvorani zato ni isto kot v naravi in je lahko le nadomestilo za primere, ko ga ni mogoče igrati v naravi (zaradi mraza, bolezni, koronavirusa ali takrat, ko je zrak zunaj slabši kot znotraj).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Hoja v tišini

dr. Ciril Ribičič, 6.2.2020

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 5/2020Nova tehnologija omogoča, da se igralec golfa v zimskem času počuti pred Simulatorjem GC Quad (takšnega imajo v Indoor Golf Ljubljana) tako kot na igrišču in celo bolje. Lahko si izbere igrišče, ki je tisoče kilometrov proč, lahko si izbira vremenske prilike, določi moč in smer vetra ali glasnost petja ptic. Podoba igrišča je do neverjetnih podrobnosti podobna igrišču, kot obstaja v naravi, in igra na njem je zvesta simulacija igre v naravi. Računalnik sugerira igralcu, s katero palico in s kakšno močjo in v kakšno smer naj igra. Na njem je mogoče igrati bolje, predvsem pa hitreje kot v naravi. Pri tem so udarci s palicami resnični, povsem enaki kot pri pravem golfu in izzovejo na ekranu enake učinke, kot bi jih na igrišču v naravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Rumeni karton

dr. Ciril Ribičič, 12.12.2019

Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 48/2019ESČP se v svojih sodbah pogosto sklicuje na analize in mnenja Beneške komisije. To je eden od razlogov, da jo države rade povprašajo za pravno mnenje o tem, ali nek predpis krši evropske demokratične standarde. Razumni državniki praviloma upoštevajo kritična mnenja Beneške komisije in tako zmanjšajo možnost, da bi bile države obsojene pred ESČP. S tem se zmanjšuje število kršitev konvencijskih pravic in razbremenjuje ESČP. Zato mora biti Beneška komisija posebej pozorna na to, da so analize prepričljive in da v praksi zdržijo preizkušnjo njene napovedi glede možnosti uspeha pred ESČP. S tega vidika je izjema soglasno sprejeta sodba 5. senata ESČP, ki mu predseduje Angelika Nussdorfer (zadeva Polyakh v. Ukraine, ECLI:CE:ECHR:2019:1017JUD005881215), v kateri so evropski sodniki zapisali, da se lahko Beneška komisija za razliko od njih zadrži na splošni (abstraktni) ravni, ko presoja lustracijske ukrepe neke države, medtem ko morajo sami upoštevati vse relevantne okoliščine posameznih primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Blažev žegen

dr. Ciril Ribičič, 7.11.2019

Sodišča

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 42-43/2019Ko se počasi izteka moj drugi (in zadnji) mandat v Beneški komisiji, razmišljam o prihodnosti te edinstvene komisije. Za tovrsten razmislek je bila oktobrska, že 120. seja v tridesetletni zgodovini komisije kar primerna. Morda še nikoli ni bilo na dnevnem redu toliko ustavnopravnih zapletov z vseh koncev sveta. Naj omenim le dva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Protestiram

dr. Ciril Ribičič, 26.9.2019

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36/2019Razočaran pritožnik Marjan Šimunovič iz Sela pri Dobovi je prepričan, da je banka grobo kršila pogodbo, ki jo je sklenila z njim, in mu s tem povzročila zelo veliko premoženjsko škodo. Po tem, ko je bil med letoma 2009 do 2016 neuspešen pred rednimi sodišči, je vse upe polagal v Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), poslednji zatočišči pritožnikov, ki so prepričani, da se jim je zgodila krivica. Priskrbel si je pravno pomoč ugledne odvetniške družbe, ki mu je pripravila obsežni pritožbi. Pritožba na ESČP s prilogami obsega 144 strani in se obsežno sklicuje tudi na prakso ESČP, med drugim na stališče iz zadeve Gheorghe proti Romuniji, da je dolžnost organov, ki odločajo v zadevi, da podajo jasen in izrecen odgovor na tiste strankine navedbe, ki so bistvene za izid postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Lobiranje za verske objekte v Črni gori

dr. Ciril Ribičič, 11.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 27/2019Junijska seja Beneške komisije je bila precej dinamična. O predlogu za uvedbo ločenih mnenj sem poročal v Pravni praksi pred tremi meseci. Predlog je bil zavrnjen, vendar šele po premisleku in z obljubo, da bodo dograjena procesna pravila razširila pravice članov Beneške komisije, kadar bodo ugovarjali posameznim stališčem ali predlogom. Če ta obljuba ne bo izpolnjena, bo postala očitna razlika med zahtevnimi standardi, ki jih Beneška komisija zapoveduje državam članicam, in njeno lastno demokratično prakso. Tokrat je bilo to posebej očitno pri sprejemanju mnenja, ki se nanaša na položaj in pravice parlamentarne opozicije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Osem tez o spremembah volilnega sistema

dr. Ciril Ribičič, 23.5.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 20/20191. Zakaj mislite, da je samo absolutni prednostni glas v skladu z Ustavo? Ustava je primerjalnopravno gledano zelo zahtevna, ko določa "odločilen vpliv volivcev na dodelitev poslanskih mandatov". Takšna ureditev je strožja tudi od priporočil glede evropskih demokratičnih standardov. Ustavno sodišče razlaga ustavo tako, da mora biti izvolitev poslancev odvisna od volje volivcev, in ne tistih, ki predlagajo kandidate. Zato je določitev pogojev, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi se prednostni glasovi sploh upoštevali, ustavno suspektna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Ločena mnenja tudi v Beneški komisiji?

dr. Ciril Ribičič, 4.4.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 14/2019Na marčevski seji Beneške komisije je skupina njenih članov predlagala uvedbo ločenih mnenj članov, ki nasprotujejo večinsko sprejetemu mnenju Komisije. Predlog je sprožil veliko nasprotovanja, češ da
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Miselni tok ločenih mnenj

dr. Ciril Ribičič, 21.2.2019

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 8/2019Ustavno sodišče se je tri leta, ESČP pa potem še deset let ukvarjalo s primerom odvetnika dr. Petra Čeferina, ki je bil kaznovan z denarno kaznijo zaradi žaljivih besed na račun izvedencev v kazenskem postopku, v katerem je njegovemu klientu grozila 30-letna zaporna kazen. Obe odločitvi, prva, ki je bila za pritožnika negativna in jo je sprejelo ustavno sodišče, ter druga, ki je bila zanj pozitivna (kršitev svobode izražanja) in jo je sprejelo ESČP, sta očitno dozorevali postopno. Niti v prvem niti v drugem primeru sodniki niso bili soglasni in so napisali obsežna ločena mnenja s strokovno argumentacijo za in proti. To dokazuje, da zadeva ni bila enostavna, zato je odveč povzdigovanje glasu in diskvalificiranje drugače mislečih, še posebej pa evropskih sodnikov, tistih, ki so bili v večini, ali tistega, ki je ostal v manjšini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Ustavno sodišče in volilni sistem

dr. Ciril Ribičič, 10.1.2019

Državni zbor in državni svet

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 1-2/2019Ustavno sodišče je pred dvajsetimi leti zavrglo ustavno pritožbo in sprejelo pobudo za oceno ustavnosti zakona, ki je urejal glasovanje na referendumu o volilnih sistemih (odločba, št. U-I-12/97). S svojo odločbo je najprej priklicalo "mrtev" zakon k življenju, da je lahko za nazaj razglasilo, da je na že zdavnaj opravljenem referendumu zmagal večinski volilni sistem, ki ga mora državni zbor uveljaviti v šestih mesecih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vihar v kozarcu vode

dr. Ciril Ribičič, 15.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 44/2018Evropske integracije ponujajo kar veliko priložnosti za organiziranje političnih privržencev, ki v vsaki potezi evropske birokracije vidijo neupravičen poseg v nedotakljivo suverenost posameznega naroda in njegove države. Tovrstno nasprotovanje širitvi pristojnosti Evropske unije na škodo nacionalnih držav je podlaga za razcvet populističnih gibanj in strank širom Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

(Zlo)raba umetne inteligence

dr. Ciril Ribičič, 27.9.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36-37/2018Je res pretirano opozarjati na nevarnost, da si umetna inteligenca lahko podredi človekovo, češ da človeštvo ne more biti tako neumno, da bi kaj takega dovolilo? Vendar se človeštvo ni vedno izkazalo kot pametno, če se milo izrazim. Na primer: leta 1921 je fizik Walther Nernst opozoril, da živimo na otoku smodnika in na srečo še nismo iznašli vžigalnika, ki bi sprožil katastrofo. Sto let po tem dramatičnem opozorilu je naš planet prepreden s 15.000 atomskimi bombami, od katerih ima vsaka svoj vžigalnik. Pri umetni inteligenci si ne bi smeli privoščiti takšne ignorance. Zato so pomembna opozorila profesorja Ivana Bratka in drugih, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence, ko protestirajo proti (zlo)rabi umetne inteligence v vojaške namene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Parlamentarne volitve in mladi

dr. Ciril Ribičič, 23.8.2018

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 30-31/2018Očitno je pred nami nov, upajmo da resnejši poskus dograditve volilnega sistema, kot so bili dosedanji. V tem okviru ne bi smeli zanemariti vprašanja podzastopanih družbenih skupin. Doslej je bilo veliko pozornosti posvečene sorazmerni zastopanosti političnih strank in spodbujanju enakopravnejše zastopanosti žensk, zato je čas, da rečemo kaj tudi o vlogi mladih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Egoizem političnih strank in poslancev

dr. Ciril Ribičič, 14.6.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 23/2018Glavni sistemski vzroki za težave pri oblikovanju vlade so trije. Prvega bi bilo mogoče rešiti tako, da bi ministre imenoval predsednik republike na predlog predsednika vlade. Drugega tako, da bi predsednik republike za primer, ko nastane vladna kriza, dobil možnost odločati o dilemi: oblikovanje prehodne (tehnične) vlade ali razpis predčasnih volitev. Ocenjujem, da je postopno vse manj pomislekov zoper takšne pristojnosti predsednika republike. Tretji vzrok je težje rešljiv. Gre za spremembo volilnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Študentska lekcija

dr. Ciril Ribičič, 26.4.2018

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 16-17/2018Užival sem na predstavitvi memoranduma, s katerim želijo študenti PF Univerze v Ljubljani doseči, da bi na izpitih lahko prosto uporabljali zakonodajo. Mene so prepričali. Strinjam se, da bi tako izpiti postali koristnejši. Učenje zakonskih določb na pamet terja veliko časa in energije, ki bi jo lahko uporabili za bolj ustvarjalne vidike študija. Študent mora biti med študijem in na izpitih čim večkrat soočen s situacijami, podobnimi tistim, s kakršnimi se bo srečeval v praksi. Takrat, ko bo deloval kot pravni svetovalec sodnika ali tožilca, vodstva podjetja, lokalne skupnosti, v pravni službi državnega organa ali celo kot nosilec pravosodnih in drugih javnih funkcij, odvetnik itd. Ko bo kot pravnik dobil nalogo, ga nihče ne bo spraševal, ali in katere zakonske določbe zna na pamet, če bo le uspešno zbral in uporabil zakonske določbe, sodne odločitve domačih, tujih in mednarodnih sodišč, poiskal relevantne tuje izkušnje. Njegova naloga bo, da ponudi strokovno utemeljeno pravno rešitev ali več možnih rešitev, ki bodo zdržale presojo na sodiščih od rednega prek vrhovnega in ustavnega sodišča do evropskih sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Zasluge

dr. Ciril Ribičič, 15.3.2018

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 10/2018Miran Potrč je svojo poklicno pot začel kot diplomiran pravnik v Mariborski livarni. Nato je bil, za takratne čase še zelo mlad, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije in pozneje vodja slovenske delegacije v Zboru republik in pokrajin. Če ne bi opravljal te za Slovenijo zelo pomembne naloge, bi imel višjo pokojnino. Njegova dolgotrajna poslanska kariera razkriva odgovornega, marljivega in zagnanega poslanca Socialnih demokratov, ki pri svojih odločitvah nikoli ne podcenjuje slovenskega nacionalnega interesa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Bolje pozno kot nikoli

dr. Ciril Ribičič, 25.1.2018

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 3-4/2018Kot ustavni sodnik sem se soočal tako s pomisleki proti širokemu varstvu svobode izražanja kot s predsodki do odvetnikov. Če je glede prvega za pozitivni premik zaslužno predvsem ESČP (zadeva Mladina proti Sloveniji), je glede drugega pomembna nedavna sodba istega sodišča v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Slednja bi imela še veliko večji pomen, če ne bi nanjo čakali celo desetletje. Na srečo je medtem za preobrat v razumevanju položaja odvetnikov poskrbelo slovensko Ustavno sodišče, ko je za vedno prepovedalo neustavno prakso pri izvajanju preiskav odvetniških pisarn. V čem je bistvo preobrata? V tem, da so ustavni sodniki začeli posebni položaj odvetnika ocenjevati predvsem z vidika interesov njegovih klientov, in ne več z vidika njegovega osebnega privilegija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Izsiljevanje

dr. Ciril Ribičič, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 47/2017Tisto leto, ko sem hodil na seje v Benetke na lastne stroške, slovenska vlada ni plačevala prispevka Slovenije za delovanje Beneške komisije. Takrat ni nihče opazil tega maščevalnega manevra premiera, ker ni uspel zamenjati predstavnikov Slovenije v Beneški komisiji. Danes je drugače, ker tokrat ena od držav, ki prispevajo največ v proračun Beneške komisije (večji delež, kot jim pripada po merilih, ki veljajo za druge države), grozi, da ne bo plačevala prispevka za delo Sveta Evrope. To ni dobra novica za Svet Evrope in za Evropejce, ki ESČP vidijo kot poslednje zatočišče, kadar jim njihova država krši pravice in temeljne svoboščine. Ruska federacija, ki je izgubila glasovalne pravice v Svetu Evrope zaradi zasedbe Krima, pravi, da bo zopet postala redna plačnica šele takrat, ko bo Svet Evrope ukinil sankcije in bodo člani parlamentarne skupščine iz Rusije lahko enakopravno odločali z drugimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Kriza ustavne demokracije

dr. Ciril Ribičič, 9.11.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 43/2017Na 4. kongres Svetovne konference ustavnih sodišč v Vilni (Litva) med 11. in 13. septembrom 2017, ki se ga je udeležilo 91 držav od 111 članic, sem šel z namenom, da si ustvarim oziroma obnovim vtis o tem, kako se razvija ustavna demokracija v svetu in kaj inovativnega znajo ponuditi ustavni sodniki v zakladnico razvoja človeštva na naši vsestransko pregreti Zemlji. Pokazalo se je, da to ni tako enostavno, kot sem si predstavljal. Samo na prvi pogled deluje, kot da se ustavni sodniki širom po svetu ukvarjajo s podobnimi problemi na podobne načine, da so vsi preobremenjeni in bolj ali manj učinkoviti pri nadzoru nad ustavnostjo delovanja zakonodajnih, izvršilnih in sodnih organov. Celo iz tistih uvodnih poročil, ki so temeljila na bolj površnem branju odgovorov na vprašalnik organizatorjev kongresa o uresničevanju pravne države, je izpadlo tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Referendum na drugem tiru

dr. Ciril Ribičič, 7.9.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 33/2017Povprečne evropske države temeljijo na predstavniški demokraciji. V njih ima referendum na nacionalni ravni zelo omejen domet. Le v redkih državah je referendum pomemben vzvod civilne družbe in opozicije proti uveljavitvi zakonov, ki jih sprejema parlament. Kadar je ta vpliv znaten in se nanaša na širok krog vprašanj, lahko govorimo o pol-neposredni demokraciji. Države, ki med enimi in drugimi volitvami omogočajo, da ljudstvo razveljavi zakonodajne odločitve izvoljenih predstavnikov ljudstva, so znatno bolj demokratične od drugih. Mednje spadajo predvsem Švica ter deloma Italija in Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Beneška komisija včeraj, danes in jutri

dr. Ciril Ribičič, 6.7.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 26/2017Najnovejše izkušnje kažejo na nevarnost, da bi se Beneška komisija vrnila v čase pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena zato, da bi pomagala tranzicijskim državam na podlagi demokratičnih izročil in izkušenj iz držav Zahodne Evrope. Odkar sem njen član, je Beneška komisija spreminjala svoj značaj tako, da so se v njej soočale izkušnje vseh držav (tudi zunajevropskih), ne glede na to, na kateri strani neba od Benetk se nahajajo. Na 111. junijski seji Beneške komisije je ta obravnavala 11 zadev, tri iz Gruzije, dve iz Moldavije, dve iz Ukrajine in po eno iz Kazahstana, Armenije, Bolgarije in Madžarske. Teme so se dotikale volitev, delitve oblasti, ustavnih sprememb, volilnega sistema in sponzoriranja nevladnih organizacij iz tujine. Pri tem ni šlo za večja nesoglasja med člani komisije, saj ima komisija glede večine odprtih vprašanj že izdelana ustaljena stališča, ki jih po potrebi prilagaja posebnostim novih primerov na predlog delovnih skupin, ki obiščejo prizadete države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Talent

dr. Ciril Ribičič, 18.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 19/2017Letošnjo pomlad sem bil priča več dogodkom, ki jih povezuje naslov današnje kolumne. Kot predstavnik raziskovalne skupine Inštituta za ustavno pravo ŽupanJA sem bil na srečanju vseh županj slovenskih občin, ki so v občini Grad razpravljale o aktualnih problemih z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom. Občudoval sem nasmejane obraze, prijetno vzdušje, argumentirane in strpne razprave, izražanje skrbi za razvoj lastne občine, skratka vse tisto, kar ne doživimo, ko spremljamo prenose na parlamentarnem programu. Da žensko izvolijo za županjo, mora biti bistveno učinkovitejša v volilni kampanji od svojih moških protikandidatov, ker se mora spopadati tudi s predsodki do vloge žensk v politiki. Stanje v slovenskih občinah bi se brez dvoma popravilo, če bi bilo na naslednjih volitvah izvoljenih petkrat ali šestkrat toliko županj, kot jih imamo danes (trenutno imamo 16 županj in 196 županov), pa bi bila prepričljiva moška večina še vedno zagotovljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Poanta

dr. Ciril Ribičič, 30.3.2017

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 12-13/2017Ob branju pete zaporedne knjige staroste slovenskih odvetnikov dr. Petra Čeferina Prepoznava, ki je izšla pri Študentski založbi Litera (Maribor, 2016) sem ponovno prelistal prejšnje štiri Moje odvetniško življenje (2012), Valat (2013), Moje zgodbe (2014) in Sto sodnijskih (2015). Za vseh pet knjig velja, da so po formatu in obsegu skromne, po vsebini pa bogate, pravi ekstrakt 40-letnih odvetniških izkušenj. V vseh se avtor odlikuje z zgoščenim pripovedovanjem zanimivih zgodb. Vse opozarjajo na neumnost vsakokratne oblasti in na zlorabe prava. V vseh je čutiti empatijo s preganjanimi, skoraj poistovetenje s tistimi, ki jih zagovarja, še posebej pa s pripadniki manjšin, revnimi, izbrisanimi ali politično preganjanimi. Z enako kritičnostjo obravnava napake sodnikov vseh vrst, vse tja do ustavnih in evropskih sodnikov. Bralca pa vsakokrat pridobi na svojo stran z duhovitimi pripombami na lastni račun.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(131)

Leto objave

2020(4) 2019(8) 2018(7) 2017(7)
2016(8) 2015(8) 2014(11) 2013(10)
2012(10) 2011(3) 2010(1) 2009(5)
2008(4) 2007(5) 2006(3) 2005(3)
2004(4) 2003(3) 2002(23) 2000(1)
1998(1) 1997(1) 1995(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: R

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov