O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 6 (od skupaj 6)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Se bodo "štempljali" tudi sodniki in poslanci?

Katarina Rajgelj, 21.12.2017

Delovna razmerja

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 49-50/2017Pred kratkim mi je pod roke prišla odločba Inšpektorata za delo iz leta 2016. V tej odločbi inšpektor ugotavlja, da sodišče kot delodajalec ni zadostilo predpisom, ki urejajo vodenje evidenc delovnega časa, saj ni evidentiralo vseh z zakonom predpisanih podatkov. Kakšen greh je storilo sodišče? Sodišče za sodnike ni vodilo dnevne evidence o izrabi delovnega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Ali ima polnoletna in razsodna samska ženska pravico do izbire?

Katarina Rajgelj, 3.7.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 26/2014V Sloveniji postopke umetne oploditve ureja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB). Zakon, predvsem njegova novela, po kateri bi imele pravico do postopkov tudi samske ženske, je bil leta 2001 predmet številnih polemik. Glavni argument nasprotnikov je bil, da bi tako lahko dobile otroke tudi istospolno usmerjene ženske. Volivci so na referendumu predvideno novelo zavrnili. Marca lani je skupina 38 poslancev na Ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona v delu, ki določa, da so do postopkov upravičeni samo pari v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, samske ženske pa ne. Ustavno sodišče o zahtevi še ni odločilo, je pa že januarja lani zgolj iz formalnih razlogov zavrglo podobno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in torej vsebinsko zakona sploh ni presojalo. V EU je na tem področju mogoče zaznati usmeritev k razširitvi tako upravičencev do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo kot tudi pravno priznanih oblik izvrševanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. To kažejo tudi najnovejše odločitve ustavnih sodišč posameznih držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Nekateri vidiki izvrševanja pravice do zdravljenja neplodnosti z biomedicinsko pomočjo

Katarina Rajgelj, 13.3.2014

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 10/2014Zdravstvo je dolžno človeku pomagati, če so podani zdravstveni razlogi (indikacije) za pomoč. V primeru biomedicinske pomoči pri spočetju je tak razlog neplodnost. Kdo je upravičen do zdravljenja, zakaj je zdravljenje neplodnosti omejeno na določeno število posegov in kje je pravna podlaga za take omejitve?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Dodatek za delovno dobo in odpovedi kolektivnih pogodb

Katarina Rajgelj, 21.11.2013

Delovna razmerja

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 45/2013Konec letošnjega leta se izteče veliko kolektivnih pogodb dejavnosti, že poleti pa so delodajalci odpovedali kolektivno pogodbo dejavnosti kemične in gumarske industrije, kmalu zatem pa še pogodbo v gradbenih dejavnostih. Sindikati se bojijo, da je namen takih odpovedi kolektivnih pogodb znižanje stroškov dela, predvsem nadomestila za malico, prevoza na delo in tudi dodatka za delovno dobo. Bistven problem je v tem, da višina teh stroškov ni kogentno določena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zaradi česar se v praksi pojavljajo mnenja, da delodajalci teh stroškov niso dolžni izplačati, če njihova višina ni določena tudi v kolektivni pogodbi dejavnosti. Višina stroškov v zvezi z delom (stroški za prehrano ter za prevoz na delo in z dela) se sicer določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali s podzakonskim aktom, - to pomeni, da Vlada RS višino povrnitve teh stroškov lahko določi sama, če v kolektivni pogodbi dejavnosti ni določena -, višina dodatka za delovno dobo glede na drugi odstavek 129. člena ZDR-1 pa se določi zgolj v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Zakon torej ne predvideva določitve višine dodatka za delovno dobo tudi s podzakonskim aktom, če njegova višina v kolektivnih pogodbah ni določena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

In favorem domini - problematika prevedb in vračilo preveč izplačanih plač v javnem sektorju

Katarina Rajgelj, 5.9.2013

PRORAČUN, Plače v negospodarstvu

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 34/2013V zadnjem času se je v javnem sektorju s strani delodajalcev (tako države kot tudi posrednih proračunskih uporabnikov, na primer različnih zavodov) povečalo izdajanje zahtevkov za vračilo preveč izplačanih plač. Zaposlenim so delodajalci ponudili tudi nove pogodbe o zaposlitvi s popravljenimi višinami plač. Največkrat gre za primere, ko so pristojne institucije (na primer Računsko sodišče ali pristojni inšpektorat) ugotovile, da je bil javnemu uslužbencu ob prevedbi plače v letu 2008 plačni razred nepravilno določen in je zato prejemal višjo plačo, kot bi mu pripadala na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Samo na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo tako od skupaj 907 zaposlenih na dan 1. avgusta 2008 nepravilno prevedenih 594 delavcev, pri čemer naj bi 24 oseb vračalo zneske celo nad 10.000 evrov bruto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Vprašanje učinkovanja ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja

Katarina Rajgelj, 25.7.2013

Delovna razmerja

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 29-30/2013Ali imajo delavci, ki jim je bilo delovno razmerje odpovedano iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. julijem 2010, pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(6)

Leto objave

2017(1) 2014(2) 2013(3)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: R

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov