O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Ali ima toženec pravico do izjave, da je tožba nesklepčna?

Til Rozman, 22.8.2013

Civilni sodni postopki

Til Rozman, Pravna praksa, 31-32/2013Vprašanje sklepčnosti tožbe je materialnopravno in se nanaša na presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka - ali iz življenjskega primera, kot ga tožnik navede v tožbi, izhaja vtoževana pravna posledica. Ker preizkus sklepčnosti ni umeščen v predhodni preizkus tožbe, temveč je pridržan zamudnemu postopku, sodišče tožencu v odgovor vroča vsako formalno popolno tožbo, čeprav tožbeni zahtevek ni materialnopravno utemeljen. Toženec, ki mu je bila v odgovor (!) vročena tožba, za katero meni, da je nesklepčna, svojega naziranja ne more razkriti sodišču, ne da bi si s tem škodil, če bi se izkazalo, da ima prav. Menim, da je taka ureditev ustavno sporna, saj je tožencu s tem de facto onemogočena pravica do izjavljanja v (kontradiktornem) postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Novejši pogled na cenovno plenilstvo

Til Rozman, 28.3.2013

Obligacije

Til Rozman, Pravna praksa, 12/2013V obdobju (svetovne) finančne in gospodarske krize ima konkurenčno pravo še posebej pomembno vlogo. Ker sta v zadnjem času pravna in ekonomska teorija izoblikovali nekatere nove poglede na strategijo cenovnega plenilstva, ki se spektakularno in doktrinarno razlikujejo od tradicionalnih izhodiščnih pojmovanj in naziranj, se v predmetnem prispevku osredotočam na kratko predstavitev tistega novejšega pogleda, za katerega menim, da bo pomembno (so)vplival na nadaljnji razvoj razumevanja omenjene cenovne strategije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Vpliv obvladujoče družbe v dejanskem koncernu

Til Rozman, 15.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Til Rozman, Pravna praksa, 44/2012Dejanski koncern kot položaj, v katerem sta pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe povezani ena obvladujoča družba in ena ali več odvisnih, a pravno samostojnih družb, predstavlja prima facie očitno potencialno nevarnost ogrozitve lastnih podjetniških interesov odvisne družbe (ter interesov njenih zunanjih delničarjev oziroma družbenikov in upnikov). Gre za realno nevarnost, da ima obvladujoča družba drugačen podjetniški interes kot odvisna družba ter da bo tak interes tudi uveljavila, in sicer na škodo odvisne družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄24-25

Vsebinski vidik upravljanja kapitalskih naložb RS

Til Rozman, 21.6.2012

Uprava

Til Rozman, Pravna praksa, 24-25/2012Ministrstvo za finance je 28. maja na svoji spletni strani objavilo Koncept celovite ureditve upravljanja s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, v katerem je predstavljena (verjetna) nova ureditev področja upravljanja kapitalskih naložb države. Ker Koncept podrobno razčlenjuje in pojasnjuje organizacijo upravljavske strukture, vsebino upravljanja pa prepušča poznejšim dokumentom, je namen tega prispevka razmišljati prav o slednjih - ad concretum o vsebini, ki naj jo (kakršnakoli že upravljavska struktura) zasleduje v praksi. Dokler ni konsenza o ciljih in interesih, ki naj jih država kot lastnica zasleduje, se vprašanje, za katerega se zdi, da je in bo (v političnem in medijskem prostoru) najpomembnejše, tj. katera pravnoorganizacijska oblika naj upravlja s kapitalskimi naložbami države, sploh ne postavlja, saj je prenagljeno. Navsezadnje tudi iz smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za korporativno upravljanje družb v državni lasti izhaja, da mora vlada (pripraviti in objaviti lastniško politiko ter v njej med drugim) določiti splošne cilje lastništva, ki morajo biti, če naj se država pozicionira kot lastnica, jasno oblikovani ter razvrščeni po prednostnih nalogah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Razvojni trendi koncernskega prava EU

Til Rozman, 9.2.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Til Rozman, Pravna praksa, 5/2012Koncernsko pravo EU ni urejeno celovito in sistematično, temveč prek posameznih direktiv, ki se nanašajo predvsem na področje računovodstva in revizije ter bank, zavarovalnic in investicijskih družb, ne pa na jedro koncernskega prava, tj. na varstveni in organizacijski vidik povezovanja družb. Ker se v zadnjem času na ravni EU obuja zamisel o poenotenju koncernskega prava, je smiselno predstaviti njeno bistvo - t. i. doktrino koncernskega interesa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄43

Ureditev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb - Tertium non datur?

Til Rozman, 10.11.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Til Rozman, Pravna praksa, 43/2011 Ureditev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb se je od uvedbe instituta izbrisa leta 1999 do danes pogosto spreminjala, vedno pa je ustavnosporno in izmenično favorizirala bodisi upnike bodisi dolžnike oziroma družbenike izbrisanih družb. Menim, da "nova" ureditev žal ostaja
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Kdo naj pravno svetuje - (ne)primernost veljavne ureditve

Til Rozman, 23.6.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Til Rozman, Pravna praksa, 24-25/2011Veljavna ureditev dopušča, da sme vsak poslovni subjekt odplačno pravno svetovati ter v poslovni (in sodni) register vpisati dejavnost pod šifro 69.103 SKD, tj. "druge pravne dejavnosti". Še več, takemu subjektu je dovoljeno tudi zastopanje strank v postopku pred okrajnimi sodišči v pravdnih zadevah. Menim, da je taka ureditev neustrezna.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(7)

Leto objave

2013(2) 2012(3) 2011(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: R

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov