O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 117)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄44

Lepe pozdrave iz Burkine Faso ali iz Burkina Fasa?

mag. Tina Verovnik, 12.11.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 44/2009Bralcu so v uredništvu enega od slovenskih časnikov pred objavo besedila popravili sklanjanje zemljepisnega imena Burkina Faso. Sam je bil prepričan, da se sklanja prva beseda v imenu, druga pa ne (torej po vzorcu Burkina Faso, Burkine Faso, Burkini Faso ...); v popravljenem besedilu pa je bilo ime ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄34

Nekaj značilnosti nebranega javnega govora

mag. Tina Verovnik, 3.9.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 34/2009V prejšnjem kotičku sem napisala, da se mnogi govorci bojijo, da bi se jim v prosto tvorjen govor vpletalo preveč narečnih, pogovornih ali nehotenih ekspresivnih prvin. Zato se raje odločijo - če okoliščine to le omogočajo - za branje po vnaprej pripravljeni pisni predlogi. Pogosto pa branje ni prim...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄31-32

(Ne)formalni, (ne)javni, (ne)brani govor

mag. Tina Verovnik, 20.8.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 31-32/2009Avtorja rubrike Mala šola retorike Bogdana Herman in dr. Marko Pavliha sta v letošnji 26. številki PP zapisala, da obstajajo med formalnim in neformalnim govorom razlike v izbiri jezikovnih in nejezikovnih sredstev - "tisto, kar je v neformalnem zaželeno, je v formalnem zahtevano". Na ravni jezikovn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄27

Na ali po eni, drugi strani?

mag. Tina Verovnik, 9.7.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 27/2009K tokratnemu kotičku me je spodbudila navedba v diplomskem delu, ki sem ga nedavno prebirala, da "ko uporabljamo besedno zvezo na drugi strani, imamo dobesedno nekaj na eni, nekaj drugega pa na drugi strani, zato je pravilno na drugi strani in ne po drugi strani". Od drugod poznam tudi nasprotne ute...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄26

Prek ali preko?

mag. Tina Verovnik, 2.7.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 26/2009Razmislite, ali bi v spodnjih zgledih uporabili prek, preko ali morda oba oziroma kateregakoli od predlogov: a) Do težave je prišlo, ker cesta poteka _____ vodnih zajetij. b) Družba zaposluje _____ 200 delavcev. c) V projekt boste lahko vstopali _____ mobilnih telefonov in medmrežja. č) Evrostar...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄22

O napakah

mag. Tina Verovnik, 4.6.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 22/2009Večkrat od koga slišim, da on/ona pa ni za pisanje, češ da dela daleč preveč slovničnih napak ali da mu/ji slovnica ne gre najbolje. Slovnica je v vsakdanji rabi že zdavnaj postala sinonim za slovenščino, pa ne za naš materni jezik kot tak, temveč za tisti njegov "šolski" del, ki se ga je treba učit...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄19

E-imena in e-poimenovanja (2)

mag. Tina Verovnik, 14.5.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 19/2009V prejšnjem kotičku sem ugotavljala, da je mali e, ki je tudi v slovenščini vse pogosteje tvorni del poimenovanj za elektronsko ali računalniško posredovane/oblikovane storitve ali izdelke, besedotvorno problematičen. Ker gre za prevzeti vzorec tvorjenja izrazov, ga ne moremo uvrstiti v nobeno od do...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄18

E-imena in e-poimenovanja (1)

mag. Tina Verovnik, 7.5.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 18/2009V zvezi z malo črko e iz naslova tokratnega kotička obstaja več pravopisnih in širšejezikoslovnih problemov. Za začetek: kako jo opredeliti, kam jo uvrstiti? Nekateri ji - v skladu z neposrednim prevodom iz angleščine, kjer jo označujejo s "prefix" - pravijo kar predpona. V slovenščini so predpone m...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄16-17

Sredstva leksikalnega kritja

mag. Tina Verovnik, 23.4.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 16-17/2009V prejšnjem kotičku sem pisala o mašilih, ki niso vedno le govorčeva navada in razvada, temveč lahko v sproti tvorjenem govoru opravljajo tudi pomembno pragmatično vlogo glasovnih premorov. Z njimi namreč govorec sporoča, da še ne želi predati govorne vloge, hkrati pa ima čas za premislek o nadaljev...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄14

So mašila vedno mašila?

mag. Tina Verovnik, 9.4.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 14/2009Dolgoletni bralci PP se morda še spomnite kotička Monike Kalin Golob, v katerem je pisala o tako imenovanih mašilih - ali pa ste ga nemara pozneje prebrali v njenih Jezikovnih režah (GV Revije, 2001). Avtorica mašilo opredeljuje kot "vsako jezikovno sredstvo, ki ga v svojem govoru uporabljamo brez p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄13

Izbira besedja

mag. Tina Verovnik, 2.4.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 13/2009V PP, št. 11, sta dr. Marko Pavliha in Bogdana Herman pisala o retoričnih znanjih in veščinah, nujnih za pravnikovo vsakdanje delo. Med drugim sta zapisala (parafraziram), da mora odvetnik pri svojem komuniciranju s strankami paziti, da bo njegovo govorjenje razumljivo, da ne bo s prezapletenim izra...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄12

Poimenovanje ženske s priimkom

mag. Tina Verovnik, 26.3.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 12/2009Ko pišemo ali govorimo, osebe zaradi gospodarnejšega in krajšega izražanja pogosto poimenujemo le s priimki. Pri moških s tem z jezikoslovnega vidika ni težav, saj preprosto uporabimo edninsko obliko. Tudi za ženske se lahko uporablja le priimek ali iz njega tvorjena oblika; v nadaljevanju bom preds...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄5

Prekerni, prekarni ali kaj tretjega?

mag. Tina Verovnik, 5.2.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 5/2009Pred nekaj dnevi sem na plakatu prebrala vabilo na seminar s podnaslovom "Upori prekernih, študentov in migrantov v Evropi". Izraz prekeren sem slišala že kdaj prej, vendar njegovega pomena nikoli nisem preverjala, zato mi tudi tako samostalniško rabljen ni ničesar povedal. Pod slovenskim naslovom j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄3-4

Valentini, Valentine in valentinčki

mag. Tina Verovnik, 29.1.2009

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 3-4/2009Novoletni prazniki so mimo, kmalu bodo mimo tudi razprodaje in trgovci bodo kupcem vrgli naslednji trnek z vabo, tokrat okrancljano z rdečimi srčki. Govorim seveda o prazniku, o katerem sem se sama v osnovni šoli pri angleščini učila kot o nečem, kar je značilno za anglosaško kulturo, moji otroci pa...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄46

Pa in vejica

mag. Tina Verovnik, 27.11.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 46/2008Besedica pa je v slovenskih pisnih besedilih tako pogosta, da se iskanje po korpusu FidaPLUS, kjer je izpis vsakega iskanja omejen na največ 100.000 zadetkov, konča že po nekaj odstotkih najdenih primerov rabe. Nič čudnega ni torej, da ima ob takšni pogostnosti tudi zelo raznolike vloge. Med njimi n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄45

Je prav lizbonska ali Lizbonska strategija?

mag. Tina Verovnik, 20.11.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 45/2008Nedavno sem jezikovno pregledovala strokovno besedilo, v katerem sta avtorja besedno zvezo Skupna evropska politika dosledno pisala z veliko začetnico. Sprva sem jo brez oklevanja popravljala v malo začetnico, nato pa vseeno pobrskala po slovenskih spletnih mestih in ugotovila, da je tudi tam marsik...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄42

Recimo in denimo

mag. Tina Verovnik, 30.10.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 42/2008Izraza, zapisana v naslovu tokratnega kotička, se v besedilih daleč najpogosteje uporabljata kot členka. Ti so pretvorbe t. i. globinskih delov povedi; z drugimi besedami: zgoščeno povzemajo za razumevanje neke povedi pomemben kontekst. Primer: v povedi Si se že vrnila? členek že nadomešča vsebino,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄40-41

Količine med jezikom in dejanskostjo

mag. Tina Verovnik, 17.10.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 40-41/2008Nedolgo tega sem v navalu navdušenja nad svojima otrokoma izjavila, da sta pridna eden bolj kot drugi. Petletna hči me je takoj vprašala, kdo od njiju je bolj priden, in v zmotnem prepričanju, da si želi biti boljša od bratca, sem spet hitela zagotavljati, da oba enako, in to zelo. Ko je vprašanje š...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄36

Uradno vabilo (2)

mag. Tina Verovnik, 18.9.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 36/2008V prejšnjem kotičku sem pisala o dveh pogostih pravopisnih zadregah pri pisanju uradnih vabil: o izbiri velike oziroma male začetnice pri osebnih in svojilnih zaimkih za drugo osebo množine ter o vejicah v delu, kjer navajamo čas in kraj dogajanja oziroma dogodka, na katerega vabimo. Omenila sem, da...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄35

Uradno vabilo (1)

mag. Tina Verovnik, 11.9.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 35/2008Moja kolegica dr. Nataša Logar je v svojih zadnjih kotičkih pisala o značilnostih dopisov. Tudi uradno vabilo pravzaprav sodi med dopise in ima navadno vse njegove sestavine. Manj formalna uradna vabila lahko od tega vzorca tudi odstopajo (nekatere sestavine umanjkajo oziroma so dodane nove, drugačn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Blog in z njim povezani izrazi

mag. Tina Verovnik, 21.8.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 31-32/2008Že nekajkrat me je zamikalo, da bi raziskala, kako je z izrazom blog in vsemi z njim povezanimi izrazi v slovenski pisni in govorni praksi. Ko sem pred kratkim nekje prebrala, da bomo lahko dogajanje na pravkar potekajočih olimpijskih igrah spremljali tudi prek blogov nekaterih naših športnikov, so ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄29-30

Sodbe in medbesedilnost

mag. Tina Verovnik, 24.7.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 29-30/2008V prejšnjem kotičku sem kot enega od možnih in v sodbah zelo pogostih medbesedilnih vplivov omenila ponavljanje določenih zvez in vzorcev iz besedila v besedilo. Za pravne odločbe ni to nič nenavadnega; njihova besedilna zgradba pravzaprav v celoti temelji na medbesedilnosti. Vse sodbe se denimo čle...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄26

Kriteriji besedilnosti: primeri iz prakse (2)

mag. Tina Verovnik, 3.7.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 26/2008V prejšnjem kotičku sem navedla nekaj kršitev besedilnega kriterija kohezije, ki sem jih našla v sodbah. Nobena od napak oziroma nedoslednosti ni bila usodna za komunikacijsko uspešnost besedila, saj sodba že zaradi svoje pomembnosti bralce motivira k iskanju pomensko ustrezn(ejš)ih interpretacij. K...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄24-25

Kriteriji besedilnosti: primeri iz prakse (I.)

mag. Tina Verovnik, 19.6.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 24-25/2008V treh prejšnjih kotičkih sem pisala o merilih, ki uravnavajo uspešnost komuniciranja z besedili. V zadnjih dneh sem z mislijo na ta merila ponovno prebirala kupček sodb, ki jih imam doma; nabralo se je nekaj zgledov, ki jih bom predstavila v tem in naslednjem prispevku. Iz svojih pedagoških izkušen...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄21

Merila uspešnosti komuniciranja z besedili

mag. Tina Verovnik, 29.5.2008

Ostalo

mag. Tina Verovnik, mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 21/2008V dveh predhodnih kotičkih sem pisala o besedilni koheziji in koherenci, kriterijih uspešnega komuniciranja z besedili, ki zadevata materialno plat besedil. Tokrat bom preletela še pet meril, ki zadevajo uporabnike besedil. Prvo od teh je namernost, to je hotenje tvorca, da bi ustvarjeno jezikovno ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(117)

Leto objave

2009(14) 2008(20) 2007(10) 2006(5)
2005(21) 2004(26) 2003(21)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov