O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 94)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Če politične diskrecije ni pri plačilu za odvetniško delo, zakaj je pri imenovanjih in razrešitvah?

Igor Vuksanović, 9.5.2019

Upravni spor, Odvetništvo in notariat

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 17-18/2019Že leta 2012 sem v Pravni praksi objavil članek, v katerem sem predstavil nekaj misli o izjemno kočljivi določbi 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki med drugim določa, da upravni akti niso tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil (torej diskreciji za izdajanje političnih aktov ali aktov vladanja, ki je pravno povsem nevezana in je usmerjena v oblikovanje javnega interesa na podlagi vrednostnih sodb nosilcev oblasti). V članku sem zavzel ostro stališče, da mora upravno sodstvo politično diskrecijo pojmovati ozko, saj široko obstoječa politična diskrecija izvršilne veje oblasti dejansko uvaja monarhični tip vladanja, ki ni združljiv z ustavnim načelom demokratične republike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba šeriatskega prava v Evropi

Igor Vuksanović, 14.2.2019

Dedovanje

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sodbi v zadevi Molla Sali proti Grčiji z dne 19. decembra 2018 razsodil o izjemno zanimivem primeru. Pritožnica in njen pokojni mož sta bila oba pripadnika grške muslimanske skupnosti iz Trakije. Mož je umrl in z notarsko oporoko zapustil vse premoženje ženi. Zapuščinsko sodišče je odobrilo oporoko in pritožnica je premoženje prepisala nase. Do tukaj je vse videti običajno, vendar se zaplete. Moževi sestri sta na grških sodiščih začeli izpodbijati oporoko, češ da je za dedovanje po možu namesto grškega civilnega zakonika (ki priznava oporočno razpolaganje) treba uporabiti šeriatsko pravo, ki naj bi po Sevreški mirovni pogodbi (1920) in Lausannskem sporazumu (1923) veljalo za grške muslimane iz Trakije. Po šeriatskem pravu bi jima pripadalo tri četrtine bratovega premoženja, medtem ko notarska oporoka sploh ne bi bila veljavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Nerazumno vedenje

Igor Vuksanović, 7.2.2019

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 5-6/2019Tokrat vam imam čast predstaviti knjigo pravega ekonomskega heavy hitterja, Nobelovega nagrajenca za ekonomijo v letu 2017, nekdanjega predsednika Zveze ameriških ekonomistov, profesorja slovite (za nekatere pa zloglasne) univerze v Chicagu. Pri ljubljanski založbi UMco je letos v prevodu Sama Kuščerja izšlo 440 strani dolgo delo Richarda H. Thalerja Nerazumno vedenje (s podnaslovom Razvoj vedenjske ekonomije). Knjiga ima ganljiv predgovor (napisan kot hommage pokojnemu prijatelju psihologu Amosu Tverskemu), osem delov, razdeljenih na 33 poglavij, končni sklep, diskretno na konec knjige pomaknjena seznama končnih opomb in uporabljene literature, zelo uporabni imensko in stvarno kazalo ter seznam uporabljenih slik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako se lahko upremo zasebnim cenzorjem?

Igor Vuksanović, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 4/2019Svoboda govora (izražanja) iz 39. člena Ustave oziroma iz 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je nič več in nič manj kot temelj demokratične družbe. Ustavno sodišče (ki se praviloma sklicuje tudi na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP) je to že večkrat poudarilo. V 11. členu svobodo izražanja in obveščanja varuje tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), ki se po prvem odstavku 51. člena uporablja, ko države članice izvajajo pravo EU. Praviloma je glavni "nasprotnik" svobode govora država, ki z zakoni in odločitvami pristojnih organov omejuje in kaznuje tiste, ki so prekoračili meje dopustnega govora. Vendar je država prek svojih sodišč (in ustavnih sodišč) tudi glavni "branilec" svobode govora, ki lahko razveljavi oziroma odpravi neutemeljene sankcije. Kaj pa tedaj, ko nas cenzurira (praviloma povsem neobrazloženo) zasebnik, ki se pri tem sklicuje, da lahko počne, kar hoče, ker je pač lastnik spletne platforme, socialnega omrežja, finančne infrastrukture? Ne mislite, da se to ne dogaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pravice storilcev nad pravicami učenk - žrtev?

Igor Vuksanović, 13.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Osnovno šolstvo

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 48/2018Časopis Dnevnik je poročal o težko razumljivi uvedbi kazenskega postopka zoper ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca. Državno tožilstvo mu očita kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ker je leta 2013 zadnje tri dni šolskega leta dva devetošolca efektivno "suspendiral" od pouka (prepovedal vstop v šolo in udeležbo pri šolskih aktivnostih). S tem jima je dejansko onemogočil udeležbo na zaključnem izletu, na valeti in pri podelitvi spričeval. Suspendiranca sta sicer kljub temu spričevali dobila in zaključila šolanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Hladen tuš za kreditojemalce v švicarskih frankih

Igor Vuksanović, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2018Vrhovno sodišče je javnost seznanilo s pomembno odločitvijo v sporu med banko in kreditojemalci v švicarskih frankih (sodba in sklep št. II Ips 195/2018, z dne 25. oktobra 2018, s katerima sta potrjena sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 1977/2017, z dne 1. marca 2018). Poenostavljeno in skrčeno lahko to odločitev označimo kot zavrnitev zahtevka kreditojemalcev na ugotovitev ničnosti dveh pogodb o deviznem kreditu in sporazuma o zavarovanju terjatve v obliki notarskega zapisa ter na izbris domnevno neveljavne vknjižbe hipoteke banke na nepremičninah kreditojemalcev. Pogodbe so predvidevale, da se anuiteta plačuje v frankih; če pa kreditojemalec na računu vsakokrat ni zagotovil kritja v frankih, je banka posegla po njegovih evrskih sredstvih, ki jih je preračunala v franke po tečaju na dan bremenitve računa. Taka pogodbena ureditev je breme kasnejše visoke rasti vrednosti franka v celoti prenesla na stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Verjeti ali vedeti

Igor Vuksanović, 25.10.2018

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 41-42/2018Jerry Allen Coyne je ameriški evolucijski biolog, znan po odmevnih javnih razpravah z zagovorniki teorije kreacionizma, ki je sicer prisotna v številnih ameriških javnih in zasebnih šolah. Ljubljanska založba UMco je letos izdala Coynovo knjigo Verjeti ali vedeti s podnaslovom Zakaj sta znanost in religija nezdružljivi. Knjiga na 417 straneh ima privlačno grafično podobo in vsebuje avtorjev predgovor, podroben seznam uporabljenih virov, končne opombe in zelo uporabno imensko in stvarno kazalo. Čeprav avtor knjigo namenja širšemu občinstvu "razgledanih laikov", njena bibliografska opremljenost jasno kaže, da prihaja iz znanstvenega miljeja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora?

Igor Vuksanović, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36-37/2018Člen 297 Kazenskega zakonika (KZ-1) vsebuje inkriminacijo "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Besedilo prvega odstavka 297. člena KZ-1 se glasi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let." Prav temeljna oblika tega dejanja, urejena v prvem odstavku 297. člena KZ-1, je predmet mojega tokratnega komentarja. Zaradi ekonomičnosti bom zanjo uporabljal poljuden izraz "sovražni govor". Vendar naj uporaba tega izraza ne zavede; kazenskopravno pojem sovražnega govora ni in ne more biti enak rabam na splošnem, sociološkem, literarnem in drugih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Konflikti interesov pri izobraževanjih javnega sektorja

Igor Vuksanović, 5.7.2018

Ostalo

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 26/2018Med 28. in 30. majem 2018 je potekala prva izvedba civilnopravne sodniške šole. Njen vodja je bil vrhovni sodnik Jan Zobec. Prvi dan šole - ki sem se ga udeležil - naj bi (po prvotno posredovanem programu) predaval tudi prof. dr. Damjan Možina s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki naj bi predstavil temo z naslovom Kreditne pogodbe v švicarskih frankih. Predavanje je bilo odpovedano - kakor je razumeti - zaradi protesta Združenja Frank, ki zastopa interese posojilojemalcev v švicarskih frankih. Glede na številne odprte sodne spore med bankami in posojilojemalci v frankih je to združenje ocenilo, da je predavanje dr. Možine poskus nedopustnega vplivanja zasebnih podjetij na državne organe (v tem primeru na sodnike). Protest je obrodil sadove. Center za izobraževanje v pravosodju, ki skrbi za periodična izobraževanja sodnikov in je sestavni del Ministrstva za pravosodje, je predavanje dr. Možine umaknil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Nekateri vidiki nacionalne podstati Republike Slovenije

Igor Vuksanović, 9.3.2017

Ustavno sodišče

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 9/2017Ustavno sodišče je sprejelo zanimiv sklep, s katerim je zavrnilo pobudo Almirja Talića za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih (ZPDPD). Sklep je zanimiv, ker je pobudnik državljan Republike Slovenije, ki je musliman (pripadnik islamske verske skupnosti), po nacionalni pripadnosti pa najverjetneje Bošnjak, ki je izpodbijani ureditvi očital, da ga kot muslimana diskriminira, ker upošteva le krščanske verske praznike. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo, jaz pa njegovo odločitev uporabljam kot izhodišče za krajšo razpravo o tem, v kolikšni meri slovenski pravni red dopušča neposredno ali posredno vdiranje elementa nacionalnosti v pravne norme. Pri tem bom ignoriral posebej urejena vprašanja varstva italijanske in madžarske narodne manjšine in se omejil na položaj slovenskih državljanov neslovenske narodne (etnične) pripadnosti, zlasti ko gre za pripadnike narodov nekdanje Jugoslavije, ki se od Slovencev pogosto razlikujejo tako v etničnem kot v religioznem smislu (številni pripadajo pravoslavni ali islamski verski skupnosti).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Zakonska nezvestoba in odškodnina

Igor Vuksanović, 10.11.2016

Obligacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 43/2016Debata med menoj in Luko Vlačićem dobiva s tem člankom že četrto iteracijo. Naj hitro spomnim bralce: s cenjenim kolegom v temelju ne soglašava v zvezi z rešitvijo vprašanja, ali lahko prevarani (v seksualnem smislu) zakonec uspešno odškodninsko toži soproga oziroma soprogo, ki je varal/-a, če je kršitev dolžnosti medsebojnega spoštovanja in zaupanja iz 44. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) povzročila prevaranemu zakoncu pravno priznano škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Uničevanje verske in kulturne dediščine je mednarodni zločin

Igor Vuksanović, 27.10.2016

Kaznovalno pravo

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 41-42/2016Junija in julija 2012 so bojevniki militantne islamistične skupine Ansar Dine napadli in uničili ali močno poškodovali vrsto pomembnih spomenikov kulturne in religiozne dediščine (mošej, mavzolejev, grobnic) v mestu Timbuktu v Republiki Mali. Ahmad Al Faqi Al Mahdi je bil pomembna figura v gibanju Ansar Dine in celo vodja Hisbaha, telesa, zadolženega za varstvo javne morale. Prav tako je sodeloval pri delu Islamskega sodišča v Timbuktuju. Septembra 2015 je bil Al Mahdi predan Mednarodnemu kazenskemu sodišču (Sodišče) v Haagu, ki na podlagi Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (Rimski statut) izvršuje jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev. 24. marca 2016 je predobravnavni senat Sodišča potrdil obtožnico zoper Al Mahdija zaradi vojnega hudodelstva uničevanja zgodovinskih in verskih spomenikov ter ga predal obravnavnemu senatu zaradi sojenja. Glavna obravnava je potekala med 22. in 24. avgustom 2016. Al Mahdi je že 18. februarja 2016 s tožilstvom sklenil dogovor o priznanju krivde, 22. avgusta 2016 pa je tudi formalno priznal krivdo pred obravnavnim senatom Sodišča. Dne 27. avgusta 2016 je Sodišče zoper Al Mahdija izdalo obsodilno sodbo in ga obsodilo na devetletno zaporno kazen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Nerazumna odločitev Tržnega inšpektorata RS

Igor Vuksanović, 27.10.2016

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 41-42/2016Pri strokovnem komentiranju odločitev državnih organov je k zadevi najbolje pristopiti s hladno glavo in se izogibati slabšalnim oznakam. Ko sem bral o zadnji odločbi Tržnega inšpektorata RS, sem moral samega sebe z velikim naporom spomniti na to pravilo. Tržni inšpektorat je namreč organizacijo tridnevne ekskurzije na Dunaj v režiji Osnovne šole Prežihovega Voranca označil za "opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev na črno" in je to ravnanje šoli prepovedal. Iz članka izhaja, da je ravnal na podlagi anonimne prijave, pri čemer ni težko uganiti, da je ta prišla iz sfere turističnih agencij, ki želijo monetizirati (dobičkonosno spraviti v tržno sfero z njenimi pravili) opravila, ravnanja in dejanja, ki so se tradicionalno smatrala za del osnovnošolske ekskurzije, torej del opravljanja javne službe, ki jo opravlja neki - javni ali zasebni - zavod. Žal je Tržni inšpektorat tu ravnal kot podaljšana roka precej pritlehnih podjetniških interesov, ne pa kot varuh javnega interesa in javnega dobrega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Odlična obravnava problematike inšpekcijskega nadzora

Igor Vuksanović, 14.7.2016

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 28/2016Pohvalo nove monografije dr. Polonce Kovač (urednica in avtorica) ter dr. Erika Kerševana, dr. Mirka Pečariča, mag. Matjaža Remica, mag. Nuše Orel in mag. Petre Čas (soavtorjev) je bilo tokrat treba zapisati že v naslovu. Inšpekcijski nadzor - Razprave, sodna praksa in komentar zakona (Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, 351 strani) je namreč kakovostno in ambiciozno delo, ki prinaša sveže poglede na v pravni doktrini do zdaj nekoliko zanemarjeno oziroma zapostavljeno področje inšpekcijskega nadzora. Vendarle pa gre za materijo, ki je izjemno pomembna zaradi skoraj nepregledne palete družbenih področij, na katerih inšpektorji varujejo javni interes, skupaj z njim (kot nekakšno "kolateralno korist" zasledovanja javnega interesa) pa tudi pravice in interese mnogih zasebnikov, ki menijo, da so oškodovani ali ogroženi zaradi sosedove gradnje, zanikanja veljavnosti garancije za kupljeni predmet ali nehigienskih razmer v lokalni pekarni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Pogoji za udeležbo traktorjev v prometu

Igor Vuksanović, 14.7.2016

Cestni promet

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 28/2016Bralec na javnih cestah opaža vedno več voznikov traktorjev, ki nimajo niti na traktorju niti na prikolici registrske tablice, čeprav imajo pripete velike in težke prikolice. Zanima ga, katere dokumente mora imeti lastnik traktorja in prikolice, da lahko vozi po javni cesti, prevaža različne kmetijske pridelke in drug material ter vozi na njive in pašnike. Ali voznik traktorja, ki vozi le na njivo, sploh potrebuje tehnični pregled? Prosi tudi za odgovor glede pravilnega označevanja (širokih) prikolic in odgovornosti traktorista za prometno nesrečo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Nekatera tveganja omejevanja svobode govora v aktualnih družbenih razmerah

Igor Vuksanović, 16.6.2016

Pravoznanstvo, Človekove pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 24/2016Priznam, da sem izbral precej ambiciozno zveneč naslov za svoj članek. Ker gre za kratek zapis, v katerem se bom obravnavane tematike le dotaknil, naj takoj omejim področje svojega raziskovanja. V zadnjem času je s strani vplivnih pravnikov in mnenjskih voditeljev po Evropi moč slišati vse bolj agresivne zahteve za širjenje definicije "sovražnega govora" v zvezi z dvema zelo aktualnima družbenima temama. Prva je množični prihod beguncev oziroma migrantov z različnih kriznih območij v Evropo, druga (zaradi geografskega izvora večine beguncev s prvo povezana, čeprav mnogo širša) pa je problematika kolizije med tradicionalnim razumevanjem določene manjšine islamskih vernikov in v Evropi ustaljenim razumevanjem dopustnosti verske satire, smešenja ter intelektualnega obračunavanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Formalno enaka obravnava neenakih položajev je dejansko kršitev načela enakosti

Igor Vuksanović, 5.5.2016

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 18/2016Tokratna sodba senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je razveselila borce za pravice invalidov po vsej Evropi. ESČP namreč že tako ali tako ne posega preveč rado v davčno suverenost držav, 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) pa je tudi sam po sebi določba, z uporabo katere so kljub navidezni enostavnosti vedno težave in dvomi o pravilni razlagi obsega v njej vsebovanih jamstev. Joško Guberina je Zagrebčan, ki je leta 2013 vložil proti Republiki Hrvaški pritožbo, v kateri je zatrjeval, da je utrpel kršitve človekovih pravic zaradi nepoštene in diskriminatorne uporabe domače davčne zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

V lustracijskih postopkih cilj ne opravičuje sredstva

Igor Vuksanović, 14.4.2016

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 15/2016Beseda "lustracija" menda korenini v latinskem izrazu lustrum, s katerim so stari Rimljani označevali ritual moralnega očiščevanja državne oblasti, ki se je izvajal na pet let (rimski uradnik, cenzor, je vodil ceremonijo, ki se je končala z žrtvovanjem domačih živali bogu Marsu). Lustracija (tudi njeni današnji najbolj vneti zagovorniki se najbrž ne zavzemajo več za žrtvovanje) pa v postsocialističnem besednjaku devetdesetih let prejšnjega stoletja pomeni tudi odvzem ali preprečitev dostopa do javne funkcije ali službe osebam, ki si zaradi sodelovanja z nedemokratičnimi režimi ne zaslužijo javnega zaupanja. Čeprav zavezujoče mednarodne pogodbe lustracije ne urejajo, obstajajo nekateri politični oziroma svetovalni akti, ki takim ukrepom postavljajo določene pogoje oziroma omejitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Mehka moč in voditeljstvo

Igor Vuksanović, 24.3.2016

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 12-13/2016Za koncept mehke moči sem prvič slišal v zvezi s harvardskim politologom Josephom Nyejem. Nye je namreč "oče" teorije o mehki moči, ki jo Wikipedia opisuje kot zmožnost prepričevanja s privlačnostjo in vključevanjem namesto s prisilo, grožnjo ali podkupovanjem. Namesto 6. flote in Zveri iz Kandaharja torej Leonardo di Caprio in praznovanje valentinovega ... Šalo na stran, saj je o mehki moči mogoče napisati povsem spodobno in resno knjigo. Govor bo o delu dr. Anje Fabiani Mehka moč in voditeljstvo (zbirka Acta Diplomatica, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2015, 176 strani), ki je ta koncept raziskovala tudi pri pripravi doktorata, zaposlena pa je na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Še o pravnih posledicah zakonske nezvestobe

Igor Vuksanović, 17.3.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 11/2016Moj članek je mišljen kot replika na zapis Luke Vlačića v Pravni praksi. Vendar moram priznati, da sem se takoj spomnil na neki šegav zapis v angleški spletni izdaji časnika Spiegel. Kako je mogoče, da me je zabavna vestička o starcu, ki zaradi starostne diskriminacije toži mladenko, ki mu je zaradi starostne razlike odrekla spolni odnos, spomnila na analitično obdelavo pravnih posledic zakonske nezvestobe v strokovni reviji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Prenos pristojnosti in pravica do naravnega sodnika

Igor Vuksanović, 3.3.2016

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 9/2016Pravica do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) vsakomur jamči, da bo o njegovih civilnih pravicah in obveznostih pravično in javno ter v razumnem roku odločilo neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Odločitve o tem, katero sodišče je v neki pravdni zadevi pristojno, torej niso le tehnična in vsebinsko nepomembna materija, ampak zadevajo bistvo konvencijskega jamstva "z zakonom ustanovljenega sodišča", ki vsebinsko ustreza pravici iz drugega odstavka 23. člena Ustave RS do sojenja po sodniku, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom ("naravni sodnik").
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Sodno varstvo proti odvzemu sodniškega mandata

Igor Vuksanović, 18.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7-8/2016V "mladih demokracijah", če po 25 letih še lahko uporabljamo ta izraz, je mandat kariernih sodnikov včasih bolj majav in negotov kot v državah z bolj ustaljeno tradicijo pravne države. Jasno je, da sodniki ne morejo računati na to, da bo njihov mandat brezpogojno varovan, na primer tudi v primeru neskrbnega ali nepoštenega dela, vendar jim mora biti zoper vse odločitve o sodni funkciji zagotovljeno sodno varstvo v skladu s prvim odstavkom 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Zakaj narodi propadajo

Igor Vuksanović, 17.12.2015

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 49-50/2015Zadnje čase imajo v slovenskih medijih veliko preveč prostora kolumnisti, ki vzroke za slovenske težave in razvojno zaostajanje za najbolj propulzivnimi državami vidijo v nekakšnem domnevnem egalitarnem kolektivnem narodnem značaju ("slovenceljstvu"), ki naj bi zatiral meritokracijo. Ta šola mišljenja očitno pri Slovencih vzbuja prijetno mazohistično vznemirjenje, saj je človek v tujini takemu samoobtoževanju le redko priča. Knjiga, ki jo tokrat komentiram, se pri raziskovanju razlogov za to, da gre nekaterim državam dobro, drugim pa ne, ne zateka k cenenemu "avtorasizmu", temveč gradi na tehtni zgodovinsko-institucionalni analizi. Daron Acemoglu in James A. Robinson sta avtorja knjige Zakaj narodi propadajo - izvori moči, blaginje in revščine na različnih koncih sveta (Založba UMco, Ljubljana 2015, 503 strani, prevod: Sandi Kodrič).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Težka mehanizacija kot sredstvo političnega prepričevanja

Igor Vuksanović, 19.11.2015

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 45-46/2015Domnevam, da nisem edini, ki je že opazil, kako se vedno konča ta ali oni politični spor med Republiko Slovenijo in kmeti ali vozniki težkih tovornjakov. Prej ali slej "civilnodružbena" stran iz žepa potegne argument moči in zagrozi s tem, da bodo ceste blokirane s tovornjaki ali traktorji. Vlada praviloma popusti. Kako pa se taka izsiljevanja končajo v bolj resnih državah, kjer se ne dopušča mirno, da bi naključni imetniki težke mehanizacije svojim sodržavljanom kršili svobodo gibanja? Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je odločal o očitkih petih litovskih državljanov, ki so trdili, da jim je država s kazenskimi obsodbami kršila njihovo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ter pravico do svobode zbiranja in združevanja iz 11. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Ali je združena Evropa velika iluzija?

Igor Vuksanović, 12.11.2015

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 44/2015Ime česa je Tony Judt (če parafraziram naslov znanega političnega eseja francoskega filozofa Badiouja Ime česa je Sarkozy)? Leta 2010 umrli britanski zgodovinar je bil "renesančni" (vsestranski) javni intelektualec stare šole, katerega intervencije v javni prostor so bile vedno natančne, premišljene in polne kritične, a še vedno bojevito neodvisne refleksije. Pred kratkim je v slovenskem prevodu mag. Sandija Kodriča (tudi kolumnista Pravne prakse) izšlo njegovo delo Velika iluzija? (Razmislek o Evropi, Založba UMco, Ljubljana 2015, 129 strani).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(94)

Leto objave

2019(4) 2018(5) 2017(1) 2016(12)
2015(17) 2014(17) 2013(7) 2012(6)
2011(4) 2010(12) 2009(6) 2008(1)
2007(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov