O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 3 (od skupaj 3)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Učinki in posledice razvezane pogodbe

mag. Sanja Vujanović, 16.11.2017

Obligacije

mag. Sanja Vujanović, Pravna praksa, 44/2017Bistvena posledica razveze pogodbe je, da obstoječa pogodba preneha. Prenehanje pogodbe je objektivna posledica neizpolnitve pogodbene obveznosti. S prenehanjem pogodbe pa ne preneha nujno pravno razmerje med (nekdanjima) pogodbenima strankama, saj lahko nastanejo novi zahtevki, in sicer odškodninski zahtevek, če so za to izpolnjeni pogoji, in v primerih, ko je bila izpolnitev v celoti ali delno že opravljena, zaradi odpadle pravne podlage povračilni (reparacijski) zahtevki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve

mag. Sanja Vujanović, 15.6.2017

Obligacije

mag. Sanja Vujanović, Pravna praksa, 23/2017Dolžnikova zamuda je posebna vrsta kršitve obveznosti, ko dolžnik ne izpolni obveznosti ob zapadlosti, pri tem pa ta obveznost še vedno obstaja in jo je še vedno mogoče izpolniti, nastopijo pa tudi druge, z zakonom določene pravne posledice. Obligacijski zakonik (OZ) dolžnikovo zamudo in njene pravne posledice ureja nepregledno in na različnih mestih splošnega dela. Pravne posledice zamude ureja med posebnostmi denarnih obveznosti (zamudne obresti), pri pravici do povračila škode (odškodnina, prehod rizika), določbe o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve pa so uvrščene med posebnosti dvostranskih (vzajemnih) pogodb. Ena od pravnih posledic dolžnikove zamude je tako tudi prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana) zunaj stečaja s poudarkom na roku za izpodbijanje

Sanja Vujanović, 23.7.2015

Obligacije, Civilni sodni postopki

Sanja Vujanović, Pravna praksa, 29-30/2015Splošno pravilo civilnega prava je, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Upnik ima interes, da se čim prej in v celoti poplača iz dolžnikovega premoženja, dolžnik pa ima lahko interes, da se plačilu izogne in svoje premoženje zmanjšuje z namenom škodovati upnikom. To lahko stori bodisi tako, da svoje premoženje prenese na tretjo osebo, s katero se dogovori, da mu bo še naprej omogočala uživanje prenesenega premoženja, bodisi izpolnjuje svoje obveznosti le enemu od upnikov na škodo preostalih upnikov. Dolžnik tako zmanjša svoje premoženje, s katerim odgovarja za obveznosti, upniki pa ostanejo nepoplačani. Take položaje zakon želi preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, s katerim pravo daje upniku pravico, da poseže v tuja relativna (obligacijska) razmerja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(3)

Leto objave

2017(2) 2015(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov