O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 79)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Horizonti življenja

dr. Luigi Varanelli, 14.3.2019

Ostalo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 11/2019Smrt je bila dolgo časa skrita tema, potlačena v kot sladke nezavednosti, danes pa tema, o kateri ne govorimo več zgolj potihoma, ampak od časa do časa izbruhne na plano tudi v medijih. Sodobni človek se vse bolj spopada z mislijo na lasten neobstoj, na prenehanje življenja, na evtanazijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Učinkovitost sojenja namesto pravičnosti?

dr. Luigi Varanelli, 14.2.2019

Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 7/2019V antičnem Rimu so dejali, da se preštevilni zakoni sprejemajo samo v skorumpiranih državah (corruptissima re publica, plurimae leges (P. K. Tacit)). Verjetno se slovenski zakonodajalec ne prepozna v tem reku, nesporno pa je, da nas vsako leto preplavlja (pre)veliko število zakonov ali, bolje rečeno, preveč sprememb in raznovrstnih novel zakonov. Nekateri so nedvomno koristni, morda nujni, nekateri pa manj koristni ali celo škodljivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razmerja med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 17.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2019Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Grožnja in vprašanje neveljavnosti pogodbe

dr. Luigi Varanelli, 22.11.2018

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2018Z odločbo, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018 je Vrhovno sodišče zagovarjalo stališče, na podlagi katerega je v primerih, ko izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, pogodba, ki je bila sklenjena zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, nična na podlagi 86. člena OZ. Z navedenim prispevkom nameravam komentirati zgoraj navedeno stališče naše najvišje instance, izraziti nekatere pomisleke in utemeljiti nekaj dilem, ki izvirajo iz komentirane sodne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Kavza pogodbe - sodobni pogledi

dr. Luigi Varanelli, 13.10.2017

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 39-40/2017Kavza izvira iz latinske besede "causa", ki pomeni vzrok. "Kavza pogodbe" je torej besedna zveza, ki dobesedno pomeni "vzrok pogodbe". Vzrok je večpomenska beseda, saj je njeno semantično polje precej široko: vzrok je lahko dogodek, ki je podlaga za kasnejšo spremembo. Kipar je na primer vzrok svojega kipa; pisec je vzrok svojega članka. Ta vzrok se imenuje "učinkujoči vzrok" (causa efficiens). Vzrok pa je lahko tudi namen, zaradi katerega se neka stvar izdeluje ali se neko delo vrši: namen izdelave kipa je na primer izpolnitev naročila; namen pisanja članka je objava. Ta vzrok se imenuje "teleološki" ali "namenski vzrok" (causa finalis).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Problem odpada in pomanjkanja pravne podlage pri neodplačnih pogodbah

dr. Luigi Varanelli, 21.9.2017

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 35/2017Zgodba, ki jo nameravam opisati, se začne decembra leta 1987. V mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije z dne 21. in 22. decembra 1987 je bilo sprejeto stališče, na podlagi katerega je lahko pri darilu nagib darovalca tako pomemben, da preide v kavzo pogodbe, saj sicer do darila ne bi prišlo. Če je zaradi kasnejših okoliščin pravna podlaga darila odpadla, je s tem posel prenehal veljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Komentar sodne odločbe o švicarskih frankih: nekaj pomislekov in dilem - poskus reševanja problema

dr. Luigi Varanelli, 31.8.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 32/2017S sklepom v zadevi I Ip 289/2017 z dne 14. junija 2017 je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi dolžnika v izvršilnem postopku, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo v nov postopek. Odločba drugostopenjskega sodišča je bila medijsko precej odmevna, z njo povezani komentarji pa nejasni in v marsičem pravno sporni, zaradi česar jo nameravam analizirati in komentirati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄12-13

Predhodno vprašanje v civilnem postopku

dr. Luigi Varanelli, 30.3.2017

Civilni sodni postopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 12-13/2017Namen tega članka je oris in postavitev smernic, s katerimi je mogoče določiti, kdaj je smotrno, da sodišča v civilnih postopkih sama rešijo predhodno vprašanje, kdaj pa je bolje, da prekinejo postopek in počakajo, da drugo sodišče pravnomočno reši to vprašanje. K pisanju pričujočega članka me je spodbudila praksa številnih prvostopenjskih sodišč pri obravnavanju predhodnih vprašanj: včasih sodišča po nepotrebnem prekinejo postopek, dokler drugo sodišče oziroma organ ne reši predhodnega vprašanja, včasih, celo pogosteje, pa sodišča sama rešujejo predhodna vprašanja, četudi bi bilo glede na okoliščine primera bolj smotrno, da bi njihovo reševanje prepustili matičnemu sodišču ali organu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izigravanje zakona

dr. Luigi Varanelli, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2016Pred več kot šestnajstimi leti je bil v tej reviji objavljen članek Izigravanje zakona s pogodbo, ki se je zaključil z mislijo: "Novi zakoni nadomeščajo stare, nove fravdulentne pravne operacije nadomeščajo stare. Ta prispevek je v bistvu zgodba brez konca." Te besede danes zvenijo skoraj preroške. V teh letih smo bili priča številnim poskusom izigravanja različnih predpisov, tako da je pojav dobro poznan ne le pravnikom, temveč tudi splošni javnosti. Človeška domišljija res nima mej?: takoj ko vstopi v veljavo kak zakon, ki omejuje ali izključuje določeno pravico ali ki je v škodo interesom določenih skupinam ljudi, se vedno skuša najti luknja v zakonu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Določitev časa prenehanja obresti

dr. Luigi Varanelli, 9.6.2016

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 23/2016Preživninska obveznost je nastala 30. januarja 2002, sklep o izvršbi je bil izdan 14. februarja 2007, pravnomočen je postal 27. februarja 2007.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Sejnine članov nadzornega sveta delniške družbe

dr. Luigi Varanelli, 24.3.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 12-13/2016Statut delniške družbe določa, da se sejnine in drugi prejemki članov nadzornega sveta določijo s skupščinskim sklepom. Ta se v konkretnem primeru glasi:
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Ko se namesto otroka rodi starec

dr. Luigi Varanelli, 4.2.2016

Pravoznanstvo, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 5/2016S 1. januarjem je začela veljati novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki je med drugim močno omejila ustanavljanje družb in podjetij ter pridobitev statusa družbenika (10.a člen ZGD-1I). Po novem namreč ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost ali zaradi nekaterih drugih kaznivih dejanj. Enaka omejitev velja tudi za davčne dolžnike, za osebe, ki so bile najmanj dvakrat sankcionirane z globo na podlagi pravnomočne odločbe Inšpektorata RS za delo ali FURS v zvezi s plačilom za delo oziroma zaradi prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno, in za osebe, ki so bile z več kot 50-odstotnim deležem neposredno udeležene v kapitalu družb z omejeno odgovornostjo, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi določila ZFPPIPP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Zasebna ustanova, trust, fiduciarni posli in njihov vpliv na dedovanje

dr. Luigi Varanelli, 21.1.2016

Kultura in umetnost

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 03-04/2016Ob koncu preteklega leta je izšla monografija prof. dr. Viktorje Žnidaršič Skubic Zasebna ustanova, trust, fiduciarni pravni posli in njihov vpliv na dedovanje (založba Uradni list RS, Ljubljana 2015, 116 strani). V njej so v slovenskem pravnem prostoru prvič obravnavane teme, ki jih je naša pravna doktrina do zdaj (neupravičeno) postavljala na stranski tir. Študentom, odvetnikom in drugim, ki se poklicno ukvarjajo s pravom, dr. Žnidaršičeva razodeva že znani svet zasebnih ustanov ter tudi manj znani in večplastni svet fiduciarnih poslov v vseh mnogoterih oblikah. Poseben poudarek pa daje vplivom, ki jih imajo ti instituti na dedovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Ohranjanje osnovnega kapitala

dr. Luigi Varanelli, 21.1.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 03-04/2016Družbenik vloži 7.500 evrov osnovnega kapitala in si kot lastnik takoj sposodi vseh 7.500 evrov. Nato vloži 7.500 evrov osnovnega kapitala, v dveh letih pa pridela 100.000 evrov dobička in si nato kot lastnik izposodi 100.000 evrov (namesto da bi si izplačal dobiček oziroma ker ocenjuje, da bo dobiček potreboval v podjetju). V nadaljevanju vloži še 100.000 evrov osnovnega kapitala in si kot lastnik takoj sposodi 92.500 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Od katerega trenutka začne teči zastaralni rok?

dr. Luigi Varanelli, 19.3.2015

Civilni sodni postopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 11-12/2015Pravniki že od nekdaj iščejo odgovor na vprašanje o začetku teka zastaralnega roka. Pravne tradicije od rimskega prava pa vse do danes so to vprašanje različno obravnavale in rešile. Nekatere so na zastaranje in njegov tek gledale v posameznih primerih relativno (subjektivno), v drugih absolutno (objektivno) in v nekaterih mešano (absolutno-relativno).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄18

Neznosna lahkotnost zakonodajalca: nekaj misli o noveli ZOPNI

dr. Luigi Varanelli, 8.5.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 18/2014Dragi zakonodajalec, namenil sem se ti napisati te skromne vrstice, čeprav že zdaj dobro vem, da bodo besede naletele na gluha ušesa. Kot slikar začetnik, prepričan o svojih sposobnostih, nikoli nikogar ne poslušaš, čeprav se pogosto zavedaš, da barve, ki jih mešaš skupaj, prav nikomur niso všeč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Začetek postopka individualne izvršbe

dr. Luigi Varanelli, 3.4.2014

Civilni sodni postopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 13/2014Javno podjetje izvaja gospodarsko javno službo na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS). Na podlagi 5. člena ZGJS so dolžni nepretrgoma opravljati storitve in zagotavljati dostop javnih dobrin vsakomur pod enakimi pogoji. Po uvedbi postopka zaradi insolventnosti nad insolventnim dolžnikom (pravno osebo) na podlagi 2. točke drugega odstavka 34. člena in 3. točke drugega odstavka 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) uporabniku obračunavajo storitve za vodo, ogrevanje, odvoz odpadkov. Prvi odstavek 34. člena ZFPPIPP, ki govori o obveznosti enakega obravnavanja upnikov, določa, da če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Na podlagi 2. točke drugega odstavka 34. člena velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda ipd.). Med tekoče stroške rednega poslovanja družbe po 3. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP spadajo stroški vode in drugi stroški v zvezi z uporabo poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka, po 9. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP pa tudi drugi stroški, ki nastajajo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka. Če poslovni prostor insolventnega dolžnika ni več v uporabi, je podjetje v skladu z občinskimi odloki še vedno primorano obračunavati fiksne stroške omrežnine za oskrbo s pitno vodo in omrežnino za odvajanje odpadne vode, s čimer jim nastajajo zgolj odprte terjatve. Zaradi neplačevanja storitev za vodo, ogrevanje, odvoz odpadkov, ki jih obračunavajo insolventnemu dolžniku po preteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave, so na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in občinskih odlokov proti insolventnemu dolžniku (pravni o
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Vpliv medijev na sodnikovo odločitev

dr. Luigi Varanelli, 27.2.2014

Pravoznanstvo, Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 8/2014Stvarnost se nam razodeva prek medijev. Vsak od nas ima sklenjen krog oseb (prijateljev, kolegov ali sorodnikov), ki nam neposredno nudijo stik s svetom, a je pretežni del našega v?denja v resnici posredovanega prek medijev. Naša zavest je zrcalo podatkov, ki jih vsakodnevno dobivamo in procesiramo. Pogosto se tega ne zavedamo, a človekovo v?denje in vedenje se oblikujeta v tesnem prepletanju medijskih informacij z našimi zavestnimi ali podzavestnimi vzgibi. Šele v zadnjih desetletjih se psihologi zavedajo, kako odločilen je vpliv medijev na človekove izbire. Mediji pretvarjajo posamezne informacije v socialno zavest in tako soprispevajo k oblikovanju miselnosti družbe. Posameznik, ki je del družbe, je potrošnik medijskih informacij. Vsaka informacija, ki jo dobi, preoblikuje njegovo zavest, mu daje določene usmeritve, spreminja ali, bolje rečeno, usmerja tok njegovih misli v vnaprej določene vzorce. Izbira med dvema ali več alternativami ni več plod svobodne človekove izbire, temveč izid kompleksne interakcije med posameznimi informacijami, ki nam jih posredujejo mediji in notranji človekovi tokovi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

(Ustavno)sodno odločanje

dr. Luigi Varanelli, 10.10.2013

Kultura in umetnost

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 39/2013Pravo je skupek načel in pravil, ki v praksi zaživijo pred sodiščem. In pravniki vedno gledamo na pravo skozi lupo sodnega odločanja, saj se prav v sodnem odločanju razvija pravno razmišljanje v vseh svojih bitnih razsežnostih. Razsvetljenski ideal, da naj bo pravo matematična enačba, ki jo sodnik v konkretnih primerih zgolj uporabi, je ostal le v nabirkah človekovih neizpolnjenih želja. V resnici je sodnik viva vox legis, živi glas prava, ki pravo dobesedno naglaša s sodno odločbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Plačilo zakončevega dolga

Varanelli Luigi, Otoničar Špela, 14.3.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja, Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Špela Otoničar, Pravna praksa, 10/2013Upnik je zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Predmet sklepa je terjatev, ki se nanaša na stroške upravnika in obratovalne stroške. Dolžnica je zoper sklep pravočasno vložila ugovor, s katerim je del terjatev pripoznala, preostalemu pa ugovarjala zaradi zastaranja in delne izpolnitve. Po vložitvi ugovora je dolžničin zakonec (lastnica stanovanja je dolžnica, v njem pa živita skupaj z zakoncem) na račun odvetniške družbe upnika pomotoma nakazal celoten znesek po sklepu o izvršbi, ker je bil prepričan, da plačuje svoj dolg zoper svojega upnika. Takoj po plačilu je sicer na banki zahteval preklic nakazila, vendar mu ga niso odobrili, zato se je obrnil na omenjeno odvetniško pisarno, a so mu pojasnili, da denarja ne nameravajo vrniti. • Ali lahko torej plačnik (zakonec dolžnika) zahteva vračilo plačanega zneska?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Civilno pravo - zbirka predpisov

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2013

Kultura in umetnost

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2013Zbirke predpisov so bile od nekdaj zanimive, saj pravnikom omogočajo jasen in hiter pregled veljavne zakonodaje. Njihova "filozofija" temelji na preprosti predpostavki, da so pravna področja med seboj povezana in prepletena tako, da nekega predpisa brez sočasne uporabe drugega ni mogoče uporabiti. To še zlasti velja za civilnopravno področje. Težko si predstavljamo denimo uporabo Zakona o zemljiški knjigi brez sočasne uporabe Stvarnopravnega zakonika in slednjega brez sočasne uporabe Obligacijskega zakonika. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pa je treba upoštevati tudi številne druge evropske predpise, ki se uporabljajo skupaj s predpisi nacionalne zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika

dr. Luigi Varanelli, 15.11.2012

Civilni sodni postopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 44/2012Presežni delavci v RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., so prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi in denarno pomoč v obliki premij za samozaposlitev (za ohranitev zaposlenosti so oziroma bodo v dveh letih prejeli 22.952 evrov). • Ali morebitna uvedba stečajnega postopka nad RTH, d.o.o, lahko privede do tega, da se sklenjene pogodbe, na podlagi katerih bodo delavci prejeli denarno pomoč, razveljavijo, delavci, ki niso več v delovnem razmerju in imajo status samostojnega podjetnika oziroma družbenika, pa bodo morali denarna sredstva vrniti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Vzročnost v sodobni medicini

dr. Luigi Varanelli, 6.9.2012

Obligacije

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 34/2012Obravnaval bom tri zanimive teme, ki se nanašajo na onkološka obolenja oziroma na duševne motnje: vzročnost med izpostavljenostjo azbestu in pljučnim rakom, dileme glede vzročnosti v primeru onkoloških diagnostičnih zamud ter vzročnost v psihiatriji. Razlogov, zaradi katerih sem se odločil pisati o teh temah, je veliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Temelji civilnega in gospodarskega prava

dr. Luigi Varanelli, 5.4.2012

Kultura in umetnost

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 13/2012Po dobrem desetletju je izšla knjiga (Založba Uradni list, Ljubljana 2012, 564 strani), ki vsebuje temelje tako civilnega kot tudi gospodarskega prava ter celovito ureja civilna in gospodarskopravna področja. Pravzaprav gre za dve knjigi, združeni v eno: v prvem delu avtorja dr. Boris Jerman in Tjaša Vidic obravnavata civilnopravno področje, v drugem pa gospodarskopravno. Knjiga Temelji civilnega in gospodarskega prava - teorija in praksa - je namreč zasnovana kot učbenik za študente Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Vendar pa ne gre zgolj za učbenik, temveč lahko knjiga služi kot priročnik za tiste, ki niso pravniki.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(79)

Leto objave

2019(4) 2018(1) 2017(4) 2016(6)
2015(1) 2014(3) 2013(3) 2012(4)
2011(4) 2010(3) 2009(4) 2008(4)
2007(6) 2006(7) 2005(8) 2004(7)
2003(3) 2002(4) 2001(2) 2000(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov