O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Sodna poravnava in kazenski postopek

mag. Milan Vajda, 8.11.2018

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 43/2018Sodno prakso kot pravno dragotino in pravno tradicijo v pravnem sistemu praviloma oblikujejo instančna sodišča, ko obravnavajo redna in izredna pravna sredstva, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko obravnava vprašanja, povezana s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Vendar pa se je na enem od naših štiriinštiridesetih okrajnih sodišč 21. marca 2018 zgodil zelo zanimiv precedenčni primer, ko je bila v kazenski zadevi na glavni obravnavi sklenjena t. i. sodna poravnava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Okrogli trikotnik kazenskega procesa

mag. Milan Vajda, 16.3.2017

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 10/2017V kazenskem procesu nastopa pred očmi sodnika vrteči se trikotnik treh najpomembnejših udeležencev, in sicer: obdolženca, tožilca in zagovornika. Gre dejansko za dinamičen proces, v katerem imajo omenjeni udeleženci zakonsko določene vloge in položaje, torej so njihova razmerja zakonsko uokvirjena. V praksi pa lahko pride tudi do primerov, ko je treba po "naravi stvari" ali na podlagi "pravnega občutka" vsebinsko dopolniti in izoblikovati kazenski proces, da ne postane t. i. okrogla zgodba ali neka nova sodniško-odvetniško-tožilska anekdota.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Tožena stranka: neznani dediči po neznano kje in kdaj umrlem zapustniku

mag. Milan Vajda, 26.1.2017

Civilni sodni postopki

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 3-4/2017V sodni praksi obstaja diametralno nasprotno stališče glede pravnega vprašanja, ali so lahko v pravdnem postopku na pasivni strani, torej kot tožena stranka, tudi "neznani dediči po neznano kje in kdaj umrlem zapustniku 'pok. ime in priimek'". Zadevno pravno vprašanje se lahko obravnava tudi v prenesenem pomenu kot "male tajne velikih pravnih mojstrov" ali kot "različna krajevno pravna argumentacija" ali kot "dokler je lahko tako, naj bo tako, ker je tako prav, dokler je lahko tako".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Bistvo kazenskega procesnega prava

mag. Milan Vajda, 1.9.2016

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 34/2016O kazenskem procesnem pravu je napisano zelo veliko, morda celo preveč. Vendar je problem v tem, da nihče ne zna na enostaven, preprost in razumen način natančno pojasniti, kaj je sploh bistvo kazenskega procesnega prava. Vsak osumljen, obdolžen ali obsojen v kazenskem postopku pridobi o tem lastno, realno življenjsko izkušnjo ali preizkušnjo. Ravno pravniki, ki se poklicno ukvarjajo s kazenskim pravom ali s kazenskim procesnim pravom, pa praviloma te lastne, neposredne, realne izkušnje ali preizkušnje nimajo in je tudi - po naravi stvari - ne morejo imeti, saj je kazenskopravna obsodba lahko ovira za delo v pravosodju. Ali je to za pravnike prednost ali pa velik hendikep?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna praznina v pravni praksi ali (4 x P)

mag. Milan Vajda, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 29-30/2016Obstajata zanimivi besedni igri, in sicer: "Pravna praznina ni pravni problem brez pravne rešitve" ali štiri črke P: "Pravna praznina v pravni praksi". Ob tem je treba poudariti, da ima na področju ekonomije izraz štiri črke P povsem drug in poseben pomen ter ga ne gre zamenjevati z njegovim "novim" pomenom na pravnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Pojem zlorabe pravice in pravni argument prepovedi zlorabe pravice

Milan Vajda, 16.6.2016

Pravoznanstvo

Milan Vajda, Pravna praksa, 24/2016Ali velja misel "Pravica ne dela nikomur krivice!" v kontekstu pozitivnega prava in ali je možno pravico sploh zlorabiti? Sistem pozitivnega prava je (ali bi moral biti) tako (iz)oblikovan, da njegovi uporabniki niso nikoli v pravni dilemi, da s tem, ko uporabijo pravno normo (tako kot je zapisana), lahko povzročijo tudi "zlorabo pravice".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Zakaj dolžnik ugovarja upnikovi denarni terjatvi

Milan Vajda, 15.1.2015

Civilni sodni postopki

Milan Vajda, Pravna praksa, 2/2015Na konkretni ravni uveljavljanja denarnih terjatev upnika zoper dolžnika je povsem razumljivo, da terjatvam, ki so zaradi kateregakoli razloga sporne, dolžnik tem lahko v celoti ali v delu ugovarja. Ugovori dolžnika zoper denarno terjatev so lahko podani glede obstoja temelja denarne terjatve ali glede višine denarne terjatve. Taki primeri so na neki način razumljivi ter pravno obvladljivi, tako za stranke v postopku, to je za upnika in dolžnika, pa tudi za sodnika, ki v konkretnem primeru odloča o utemeljenosti postavljenega tožbenega zahtevka.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(7)

Leto objave

2018(1) 2017(2) 2016(3) 2015(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov