O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 55)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov

Dida Volk, 4.4.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 14/2019Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov ureja Uredba (ES), št. 805/2014, Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 (v nadaljevanju UEIN). Že iz naslova Uredbe je razvidno, da je le v primeru nespornih zahtevkov mogoče izdati potrdilo o izvršljivosti po UEIN, saj ta upnika širše legitimira za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici. Opredelitev "nespornih zahtevkov" zajema vse položaje, v katerih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodno odločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, ki zahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodna poravnava ali javna listina. Med sodnimi odločbami, ki ustrezajo minimalnemu standardu, "da dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka", pa se je v zadnjih letih, vse do nedavnega, najbolj pogosto pojavljal pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Konec lanskega leta pa lahko zasledimo prve odločbe (višjih) sodišč z zavrnitvijo predloga upnika za potrditev pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropskega naloga za izvršbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Ugovor tretjega zoper izvršbo

Dida Volk, 7.2.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 5-6/2019V izvršilnem postopku nastopata (samo) dve stranki: upnik kot aktivna stranka, ki predlaga izvršbo, ter dolžnik kot pasivna stranka, zoper katerega je predlagana oziroma dovoljena izvršba. Izjemoma pa lahko pravno sredstvo vloži tudi nekdo, ki ni stranka postopka. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ga v določbi 16. člena, kjer so obrazloženi posamezni izrazi, uporabljeni v zakonu, sicer (nedosledno) imenuje udeleženec, vendar se je tako v praksi kot tudi v poglavju o ugovoru tretjega uveljavil izraz "tretji". Ugovor tretjega sicer ni tako pogost, kot je ugovor dolžnika, vendar se zaradi specifičnega položaja tretjega pojavljajo številna vprašanja v (sodni) praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Uveljavljanje terjatev, nastalih po začetku postopka zaradi insolventnosti

Dida Volk, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dida Volk, Pravna praksa, 49-50/2018V zadnjih letih se je število postopkov zaradi insolventnosti izrazito povečalo. Največji porast števila začetih postopkov beležimo pri postopkih osebnega stečaja, in sicer od uveljavitve novele ZFPPIPP-F decembra 2013 naprej, saj so dolžniki - predlagatelji začetka postopka osebnega stečaja - oproščeni predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Tudi (nova) možnost poenostavljene prisilne poravnave, uvedena z novelo ZFPPIPP-E, je postala očitno "zanimiva" za insolventne dolžnike. V obeh postopkih, osebnem stečaju in poenostavljeni prisilni poravnavi, pa terjatve upnikov, ki so nastale po začetku postopka, pogosto niso poravnane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v osebnem stečaju

Dida Volk, 3.3.2016

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 9/2016Postopek osebnega stečaja je bil pri nas uveden z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in se uporablja od 1. oktobra 2008 dalje. Pomenil je novost v naši ureditvi postopkov zaradi insolventnosti, saj prej veljavni Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) iz leta 1993 tega postopka ni poznal. Od uveljavitve postopka osebnega stečaja pa vse do danes je bilo začetih več kot enajst tisoč postopkov osebnega stečaja, največjo "priljubljenost" pa je ta postopek dosegel v preteklih dveh letih, saj predlagatelju - dolžniku ni treba založiti predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Ob tolikšnem številu postopkov osebnega stečaja se je zato povečalo tudi število pravdnih postopkov, v katerih (v pretežni meri) upravitelji izpodbijajo pravna dejanja dolžnikov v osebnem stečaju. Ob tem se pojavljajo vprašanja, kako izpodbojna dejanja stečajnih dolžnikov sploh odkriti, saj zakon dolžniku ne nalaga, da v poročilu o stanju svojega premoženja navede, katere posle je izvedel v zadnjih treh letih. Poleg tega do zdaj uveljavljeni izpodbojni zahtevki za dolžnike niso imeli dodatnih posledic - predvsem glede njihovega odpusta obveznosti, kar pa se bo z naslednjo novelo ZFPPIPP spremenilo. Predlog novele ZFPPIPP-G, ki ga je Ministrstvo za pravosodje dne 25. januarja 2016 vložilo v obravnavo, vsebuje največ sprememb in dopolnitev zakona prav na področju osebnega stečaja, nekatere spremembe in dopolnitve pa se nanašajo tudi na področje izpodbijanja pravnih dejanj v osebnem stečaju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Aktualna vprašanja osebnega stečaja

Dida Volk, 4.2.2016

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 5/2016Postopek osebnega stečaja je bil pri nas uveden z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in se uporablja od 1. oktobra 2008 dalje. Pomenil je novost v naši ureditvi postopkov zaradi insolventnosti, saj prej veljavni Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) iz leta 1993 tega postopka ni poznal. Od uveljavitve postopka osebnega stečaja pa vse do danes je bilo začetih več kot enajst tisoč postopkov osebnega stečaja, največjo "priljubljenost" pa je ta postopek dosegel v preteklih dveh letih, saj predlagatelju - dolžniku ni treba založiti predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Iz javno dostopnih podatkov AJPES-a je razvidno, da je bilo od 1. januarja 2014 do konca leta 2015 začetih kar 8.277 postopkov osebnega stečaja. Ob tolikšnem številu se zato pojavljajo številna vprašanja, povezana z nekaterimi instituti postopka osebnega stečaja, kot tudi vprašanja upnikov s terjatvami do dolžnikov v postopku osebnega stečaja. Posebno poglavje pa so zlorabe (procesnih) pravic dolžnikov - predlagateljev osebnega stečaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Izvršba - neznosna lahkost spreminjanja

Dida Volk, 10.9.2015

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 35/2015Letos poleti smo "dočakali" že enajsto novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) iz leta 1998, ki je začel veljati 15. oktobra 1998 in je bil ob sprejetju pravzaprav novela takratnega (skupnega jugoslovanskega) Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Že dalj časa spremljam zakonodajo z izvršilnega področja in s tem povezano spreminjanje in dopolnjevanje ZIZ. Ugotavljam, da je zakon zaradi številnih sprememb in dopolnitev, nekaterih tudi nedomišljenih in nekonsistentnih, nekako izgubil svoje bistvo - "trdnost in tvarino" izvršbe. Nekatere novele ZIZ so bile obsežnejše (novele ZIZ-A, ZIZ-C in ZIZ-E) in so korenito posegle v nekatere institute izvršbe, druge pa so (običajno) spremenile ali dopolnile le kakšen posamezen institut (novele ZIZ-B, ZIZ-G in ZIZ-K) ali pa so bile potrebne zaradi odločb Ustavnega sodišča RS (novele ZIZ-A, ZIZ-C in ZIZ-D).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave

Dida Volk, 16.7.2015

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 28/2015Postopek poenostavljene prisilne poravnave je bil uveden z novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E) in se uporablja od 15. avgusta 2013, dopolnjen je bil še z novelo ZFPPIPP-F.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Izvršba: upnikov umik predloga

Dida Volk, 2.4.2015

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 13/2015Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) umik (in omejitev) predloga ureja zgolj na splošno, v nobeni procesni in dejanski situaciji pa upniku ne nalaga dolžnosti umika. Ker so mnoge določbe ZIZ v zvezi z nekaterimi procesnimi situacijami precej pomanjkljive oziroma nekaterih situacij sploh ne urejajo, se v praksi v zvezi z upnikovim umikom predloga pojavljajo številna vprašanja. Še največkrat se vprašanje, ali je upnik dolžan umakniti predlog za izvršbo, pojavi ob poplačilu. Pri tem je treba ločiti tudi, ali je bil upnik poplačan v (uspešno opravljeni) izvršbi ali pa je dolžnik med postopkom prostovoljno izpolnil svojo obveznost. V zvezi s tem so se v zadnjem času pojavili tudi nekateri (napačni) pozivi sodišč upnikom, da umaknejo predlog.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Izvršba na plačo po noveli ZIZ-J

Dida Volk, 17.10.2014

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 40-41/2014Glede izvršbe na plačo so se v zadnjih letih pojavljala številna vprašanja, in sicer predvsem glede obsega izvršbe na plačo, vrstnega reda in tudi učinka upravne izplačilne prepovedi. V zadnjem prispevku na to temo sem (zaradi nekaterih sprejetih sodnih odločb) vnovič obravnavala vprašanje obsega izvršbe na plačo in predvsem vprašanje, kako in v kakšnem obsegu izvršiti sklep o izvršbi na plačo. Posebno poglavje predstavlja upravna izplačilna prepoved, saj je umeščena z Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zanjo pa načeloma ne veljajo siceršnja pravila izvršbe. Na vsa temeljna vprašanja in dileme glede izvršbe na plačo pa smo dobili odgovor z uveljavitvijo zadnje novele Zakona o izvršbi in zavarovanju - novele ZIZ-J, ki je začela veljati 30. julija 2014.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Vnovič o izvršbi na plačo

Dida Volk, 22.5.2014

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 20/2014Pri izvršbi na plačo nekatera pomembna vprašanja še vedno niso rešena. V zakonski ureditvi namreč ne najdemo odgovora na vprašanja glede obsega izvršbe na plačo, predvsem glede ostalih prejemkov (regresa, povrnitve stroškov prevoza na delo in za prehrano itd.). Čeprav je izvršilni postopek sodni postopek, pa druga faza izvršilnega postopka, tj. faza oprave izvršbe, z redkimi izjemami poteka zunaj sodišča, z "zunanjimi izvrševalci sklepa". Zato je tudi sodna praksa na to temo dokaj skopa. Med izvrševalci sklepa so še zlasti delodajalci v dokaj težkem položaju glede na izvršitelje, ki so profesionalno usposobljeni za opravo nekaterih dejanj izvršbe, in organizacije za plačilni promet, ki so profesionalne organizacije za opravljanje plačilnega prometa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄2

Stroški v postopku osebnega stečaja (in njihova izterjava)

Dida Volk, 16.1.2014

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 2/2014V postopkih osebnega stečaja se v praksi pojavljajo številna vprašanja, kako obravnavati stroške, ki nastajajo med postopkom, še zlasti če terjatve iz tega naslova niso poravnane. Tako se upniki srečujejo z vprašanjem, kdo je zavezan za plačilo določenih terjatev: ali dolžnik sam ali upravitelj v breme stečajne mase. V zvezi s tem se pojavljajo še vprašanja, zoper koga uveljavljati terjatve v sodnem (najpogosteje izvršilnem) postopku in kako doseči, da (izvršilno) sodišče te terjatve obravnava kot strošek postopka osebnega stečaja, kar pomeni, da ne zavrne izvršilnega predloga oziroma prekine izvršilnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Postopek poenostavljene prisilne poravnave in postopki izvršbe ter zavarovanja

Dida Volk, 3.10.2013

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 38/2013Z zadnjo (peto) novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E), ki je začela veljati 15. junija 2013, je bil dodan nov postopek zaradi insolventnosti: postopek poenostavljene prisilne poravnave, namenjen prav tistim insolventnim dolžnikom, ki se do zdaj (zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in potrebnih strokovnjakov za pripravo dokumentacije) niso odločili za (redni) postopek prisilne poravnave. Čeprav so se določbe o postopku poenostavljene prisilne poravnave začele uporabljati šele 15. avgusta 2013, so bili prvi predlogi za poenostavljeno prisilno poravnavo že vloženi in tudi izdani že prvi sklepi o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se sicer smiselno uporabljajo mnoge določbe ZFPPIPP, ki veljajo za redni postopek prisilne poravnave, vendar pa ima postopek poenostavljene prisilne poravnave nekatere "poenostavitve", ki (lahko) odpirajo številna vprašanja v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Predhodne odredbe in insolvenčni postopki

Dida Volk, 12.9.2013

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 35/2013K pisanju tega prispevka me je spodbudila aktualna sodna praksa v povezavi z izdanimi sklepi o zavarovanju s predhodnimi odredbami in začetimi insolvenčnimi postopki. Z zadnjo spremembo in dopolnitvijo Zakona o izvršbi in zavarovanju (novela ZIZ-I), ki je začela veljati 16. aprila 2011, se je povečalo število predlogov za zavarovanje s predhodno odredbo in s tem tudi izdanih sklepov o zavarovanju s predhodnimi odredbami. V zadnjih letih se je bistveno povečalo tudi število insolvenčnih postopkov, in sicer predvsem stečajnih postopkov. Vse več upnikov se znajde v dokaj pogosti situaciji, ko najprej vložijo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na dolžnikov obrazloženi ugovor zoper sklep o izvršbi pa se postopek nadaljuje v pravdi. Takrat tudi mnogi upniki uveljavljajo možnost zavarovanja s predhodnimi odredbami in nemalokrat sodišče predlogu za zavarovanje ugodi in izda predlagano predhodno odredbo. Takrat pa se začne insolvenčni postopek: stečajni postopek oziroma (redkeje) postopek prisilne poravnave, ki vpliva na začete postopke izvršbe ali zavarovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Odločanje o predlogu za zavarovanje po ZIZ in uporaba pravil pravdnega postopka

Dida Volk, 29.8.2013

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 33/2013Pravdna sodišča pogosto odločajo o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo ali predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo. O predlogu za zavarovanje z začasno odredbo odloča pravdno sodišče v primeru, ko je uveden pravdni postopek. Prav tako odloča pravdno sodišče (natančneje gospodarski oddelek okrožnega sodišča) o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, kadar je ta vložen pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih oziroma zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost, ter o predlogih za izdajo začasnih odredb v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino. Z zadnjo spremembo ZIZ je bila spremenjena tudi (krajevna in stvarna) pristojnost sodišča za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, in sicer zgolj za tiste predloge, ki so vloženi po pravnomočnosti sklepa, s katerim izvršilno sodišče po vloženem obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ) razveljavi sklep o izvršbi, predlog za izvršbo pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Pristojno je (tisto) pravdno sodišče, pred katerim je uveden pravdni postopek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Izvršnica - izvršilni naslov?

Dida Volk, 18.4.2013

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 15/2013Nov Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki velja od 28. julija 2012, je prinesel tudi nov institut - izvršnico. Gre za listino, ki vsebuje izjavo dolžnika, s katero se ta zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek. Določbe, ki urejajo izvršnico, so začele veljati z uveljavitvijo zakona, to je 28. julija 2012, določbe o postopku uveljavitve terjatve na podlagi izvršnice pa so se začele uporabljati 28. oktobra 2012.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Upravna izplačilna prepoved po ZIZ - nekatera vprašanja iz prakse

Dida Volk, 8.9.2011

Civilni sodni postopki, Upravni postopek in upravne takse

Dida Volk, Pravna praksa, 34/2011V praksi se vnovič odpirajo številna vprašanja, predvsem delodajalcev, kako izvrševati t. i. upravno izplačilno prepoved, ki jo Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ureja v 135. členu, in katere določbe ZIZ pri tem sploh upoštevati. O upravni izplačilni prepovedi sem pred leti v Pravni praksi že pisala, pri tem pa sem nekatera svoja stališča (na katera bom opozorila v nadaljevanju prispevka) tudi spreminjala. Pri upravni izplačilni prepovedi so udeleženi trije subjekti: upnik (iz upravne izplačilne prepovedi), dolžnik (delavec) in delodajalec. Pri tem pa si po navadi vsak drugače razlaga učinek in pomen upravne izplačilne prepovedi. Predvsem delodajalci se dostikrat znajdejo v primežu upnika in svojega delavca (dolžnika). Obrazci upravnih izplačilnih prepovedi, ki jih običajno pripravijo upniki, pa po navadi vsebujejo napačne opredelitve obveznosti delodajalcev, nemalokrat pa omenjajo tudi njihovo odškodninsko odgovornost. Ker pri upravni izplačilni prepovedi ne gre za sodni (izvršilni) postopek, na posamezna vprašanja in dileme (upnikov, dolžnikov in delodajalcev) ne najdemo odgovorov v sodni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Obseg izvršbe na plačo (in druge stalne denarne prejemke)

Dida Volk, 19.8.2010

Civilni sodni postopki, Delovna razmerja

Dida Volk, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Sklep o izvršbi - odločba sodišča?

Dida Volk, 1.10.2009

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 38/2009Ob uveljavitvi sprememb izvršilnega postopka na področju izvršbe na podlagi verodostojne listine, tako po zakonodajni kot tudi po "tehnični" plati, smo vsi pričakovali drugačen videz, predvsem pa drugačno vsebino sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄15

Zakon o izvršbi in zavarovanju - nekaj predlogov sprememb in dopolnitev

Dida Volk, 16.4.2009

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Dida Volk, Pravna praksa, 15/2009Iz obvestila STA z dne 10. marca 2009 izhaja, da se je tega dne prvič sestala delovna skupina za pripravo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ministrstvo za pravosodje ob tem sporoča, da bo glavni cilj te novele izrazito skrajšanje izvršilnih postopkov, njiho...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄14

Uporaba določb Novele ZIZ-E

Dida Volk, 10.4.2008

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 14/2008Izvršba univ. dipl. pravnica, sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani V praksi se je pojavilo vprašanje, kdaj in v katerih primerih lahko organizacija za plačilni promet vrne sklep o izvršbi sodišču po treh mesecih, če na dolžnikovem računu ni priliva sredstev, oz. ga vrne kar takoj po prejemu,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄4

Takse pri izvršbi po novem

Dida Volk, 31.1.2008

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 4/2008univ. dipl. pravnica, sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani S 1. januarjem 2008 je začel veljati Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka1 (v nadaljevanju: Pravilnik). Od tega dne dalje se začnejo uporabljati vse določbe novel ZIZ-E2 in ZIZ-F.3 Glede ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄3

Izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazec predloga za izvršbo

Dida Volk, 24.1.2008

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 3/2008univ. dipl. pravnica, sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani Dne 1. januarja 2008 je začel veljati Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (v nadaljevanju: Pravilnik),1 s tem pa je začela veljati večina določb novel ZIZ-E2 in ZIZ-F.3 Bistvena skupna t...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄29-30

Vrstni red »izvršilnih zadev« pri delodajalcu

Dida Volk, 26.7.2007

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 29-30/2007v volk v r: Vprašanja - odgovori Vrstni red »izvršilnih zadev« pri delodajalcu Kot delodajalec (dolžnikov dolžnik) smo za delavca (dolžnika) prejeli več »izvršilnih zadev«, pri čemer razpoložljiva sredstva delavca ne zadoščajo za poplačilo vseh dolgov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

Izvršba: kam z verodostojno listino?

Dida Volk, 15.2.2007

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 6/2007univ. dipl. pravnica, sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani Ureditev in umestitev verodostojne listine v izvršilni postopek prvikrat najdemo že v Zakonu o izvršilnem postopku iz leta 1978.1 Do današnjega dne pa sta se ureditev verodostojne listine in tudi izvršilni postopek na podlagi verodo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄3

Izvrševanje sklepov o izvršbi po uvedbi evra

Dida Volk, 25.1.2007

Civilni sodni postopki, Monetarni predpisi

Dida Volk, Pravna praksa, 3/2007univ. dipl. pravnica, sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani Uvedba evra pomembno vpliva tudi na sodne postopke, zlasti pa na izvršilni postopek v zadevah, kjer se izvršujejo denarne terjatve. Problemi in vprašanja, ki se v tej povezavi pojavljajo v praksi, se nanašajo predvsem na delitev pri...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(55)

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2016(2) 2015(3)
2014(3) 2013(4) 2011(1) 2010(1)
2009(2) 2008(3) 2007(3) 2006(3)
2005(3) 2004(2) 2003(1) 2002(3)
2000(2) 1999(4) 1998(6) 1997(2)
1996(1) 1995(3)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov