O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 25)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prepoved registracije nemoralnih in škandaloznih znamk je v nasprotju s prvim amandmajem

Luka Vlačić, 19.9.2019

Intelektualna lastnina, Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 34-35/2019V nedavnem primeru Iancu proti Brunetti je Vrhovno sodišče ZDA (Sodišče) odločilo, da je prepoved registracije nemoralnih oziroma škandaloznih znamk v nasprotju s prvim amandmajem k ameriški ustavi, pri čemer je sledilo svoji odločitvi v zadevi Matal proti Tam iz leta 2017, v kateri je smiselno enako odločilo glede zvezne prepovedi omalovažujočih znamk. Odločitev glede prepovedi registracije nemoralnih znamk je bila soglasna, medtem ko so trije vrhovni sodniki podali odklonilno ločeno mnenje glede škandaloznih znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Ustna obravnava ESČP v zadevi Slovenija proti Hrvaški

Luka Vlačić, 4.7.2019

Varstvo človekovih pravic

Luka Vlačić, Pravna praksa, 26/2019Dne 12. junija 2019 je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški (zadeva, št. 54155/16), v kateri zahtevek Slovenije za pravično odškodnino znaša 429,5 milijona evrov. Ustna obravnava je bila namenjena predstavitvi argumentov v zvezi s pristojnostjo ESČP in dopustnostjo meddržavne tožbe, v članku pa so na podlagi video posnetka predstavljeni nekateri izseki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Konvencijske zahteve pri ugotavljanju veljavnosti odstopa člana parlamenta

Luka Vlačić, 20.6.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 24-25/2019V nedavni zadevi G. K. proti Belgiji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) srečalo s primerom nekdanje belgijske senatorke, ki je nekaj dni po podaji odstopne izjave le-to preklicala ob zatrjevanju, da je bila v odstop prisiljena. Mali senat ESČP je presodil, da je zaradi nezadostnih procesnih varovalk pred arbitrarnostjo v postopku ugotavljanja veljavnosti njenega odstopa prišlo do kršitve pravice do svobodnih volitev iz 3. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Stroški postopka pred ustavnim sodiščem

Luka Vlačić, 9.5.2019

Ustavno sodišče

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) že od leta 1994 v prvem odstavku 34. člena določa, da v postopku pred ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače. V članku predstavljam nedavno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) ter nekatera možna izhodišča za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve v postopkih z ustavnimi pritožbami ter pobudami za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Obsodba za genocid med sovjetsko okupacijo Litve

Luka Vlačić, 9.5.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019V nedavni zadevi Drėlingas proti Litvi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo, ali so litvanska sodišča pri obsodbi pritožnika za genocid za dejanje, storjeno v času sovjetske okupacije, spoštovala prepoved retroaktivnosti iz 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodbo Velikega senata ESČP v zadevi Vasiliauskas iz leta 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Odprta Pandorina skrinjica glede pomena kršitev pravil imenovanja sodnikov?

Luka Vlačić, 18.4.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 16/2019V nedavni zadevi Guðmundur Andri Ástráðsson proti Islandiji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) srečalo z vprašanjem, ali s strani domačih sodišč ugotovljene kršitve določb domačega prava v postopku imenovanja določenih sodnikov predstavljajo razlog za ugotovitev kršitve konvencijske pravice do poštenega sojenja v sodnih postopkih, kjer so ti sodniki sodelovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Pravica do poštenega sojenja in neenotna sodna praksa nacionalnih sodišč

Luka Vlačić, 23.8.2018

Varstvo človekovih pravic

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2018V nedavni zadevi Mirković in drugi proti Srbiji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je bila 18 pritožnikom kršena pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) s tem, ko so nacionalna sodišča v določenem časovnem obdobju njihove odškodninske zahtevke zavračala, medtem ko so odškodninskim zahtevkom nekaterih drugih posameznikov ugodila navkljub bistveno enakim dejanskim in pravnim podlagam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Obravnava domnevnih policijskih kršitev 3. člena EKČP

Luka Vlačić, 19.7.2018

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 28-29/2018V nedavni zadevi Khani Kabbara proti Cipru se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ponovno ukvarjalo z vprašanjem, kako obravnavati zatrjevane policijske kršitve 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) proti osebam, ki se jim odvzema oziroma ki jim je bila odvzeta prostost, če ni sporno, da so ob teh policijskih ukrepih tem osebam nastale poškodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Vrnitev v preteklost - revizija zadeve Irska proti Združenemu kraljestvu

Luka Vlačić, 12.7.2018

Varstvo človekovih pravic

Luka Vlačić, Pravna praksa, 27/2018V nedavni zadevi Irska proti Združenemu kraljestvu (ZK) je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) prvič odločalo o prošnji za revizijo odločbe ESČP, izdane v meddržavnem sporu, in sicer o prošnji Irske za revizijo znamenite odločbe ESČP v zadevi Irska proti ZK iz leta 1978. Senat ESČP je z enim glasom proti zavrnil prošnjo za revizijo, odklonilno ločeno mnenje je podala irska sodnica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Urejanje rezidentskega statusa dolgoletnih prebivalcev brez državljanstva

Luka Vlačić, 5.7.2018

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Vlačić, Pravna praksa, 26/2018V nedavni zadevi Hoti proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje pozitivnih obligacij držav članic Sveta Evrope (SE) glede možnosti apatridov, tj. posameznikov brez državljanstva katerekoli države, da uredijo svoj bivanjski oziroma rezidentski status (ang. regularise the residence status) v državi članici SE, v kateri so si ustvarili dejansko zasebno in/ali družinsko življenje v smislu 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Dostop do sodišča ob tožbi zaradi mučenja v tujini

Luka Vlačić, 21.6.2018

Varstvo človekovih pravic

Luka Vlačić, Pravna praksa, 24-25/2018V zadevi Naït-Liman proti Švici se je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju veliki senat in ESČP) soočil z vprašanjem, ali je Švica kršila pritožnikovo pravico dostopa do sodišča iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) s tem, ko so švicarska sodišča zavrnila pristojnost za odločanje o odškodninski tožbi pritožnika zaradi dejanj mučenja, ki so bila storjena v Tuniziji, čeprav je kasneje pritožnik prejel azil v Švici, v času vložitve tožbe pa je prebival v kantonu Ženeva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Vračilo neupravičeno prejetega denarnega nadomestila, izplačanega zaradi napake države

Luka Vlačić, 24.5.2018

Človekove pravice, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Luka Vlačić, Pravna praksa, 20-21/2018V nedavni zadevi Čakarević proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je Hrvaška pritožnici kršila pravico iz 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP) ker so hrvaška sodišča pritožnici naložila povračilo celotnega zneska neupravičeno prejetega denarnega nadomestila skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, čeprav je bilo neupravičeno izplačilo v celoti mogoče pripisati napakam hrvaškega zavoda za zaposlovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Definicija minimalne plače in (ne)vštevanje dodatnih elementov plače

Luka Vlačić, 17.5.2018

Delovna razmerja

Luka Vlačić, Pravna praksa, 19/2018Institut minimalne plače je eden najpomembnejših mehanizmov, ki preprečujejo, da bi delavci v medsebojnem tekmovanju v t. i. tekmi do dna pristajali na vse nižje plače in tudi sicer vse slabše pogoje dela. Poleg same višine minimalne plače je pomembno tudi, kaj obsega definicija minimalne plače oziroma kaj se vanjo všteva. Trenutna ureditev, po kateri se nekateri dodatni elementi plače vštevajo v minimalno plačo, nekateri pa ne, je v članku obravnavana z vidika skladnosti s splošnim načelom enakosti. V članku so predstavljena tudi nekatera izhodišča za razpravo o (ne)sprejemljivosti trenutne ureditve minimalne plače, posebno z vidika vštevanja dodatnih elementov plače v minimalno plačo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Nekateri ustavnopravni vidiki ureditve pravniškega državnega izpita (3. del)

Luka Vlačić, 19.4.2018

Sodišča

Luka Vlačić, Pravna praksa, 15/2018V povezavi z očitkom o posegu v pravico do proste izbire zaposlitve je Ustavno sodišče (v nadaljevanju US) v 15. točki sklepa v zadevi U-I-174/10-11, Up-944/10-7 najprej povzelo, da je pobudnica menila, da "zahteva izpodbijane določbe, da se sodniški pripravnik zaveže k sklenitvi ponujenega delovnega razmerja pod pretnjo vrnitve vseh prejetih plač v primeru, da ponudbe ne sprejme, pomeni protiustavno omejitev proste izbire zaposlitve iz drugega odstavka 49. člena Ustave".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Nekateri ustavnopravni vidiki ureditve pravniškega državnega izpita (2. del)

Luka Vlačić, 12.4.2018

Sodišča

Luka Vlačić, Pravna praksa, 14/2018Obveznost sklenitve zaposlitve oziroma vračila stroškov izobraževanja je po trenutni ureditvi urejena v prvem odstavku 11.a člena ZPDI, ki določa, da morajo "[s]odniški pripravnik, ki je opravil sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, ter državnotožilski in državnopravobranilski pripravnik z opravljenim pripravništvom v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, ki je državno tožilstvo oziroma državno pravobranilstvo, [...] po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto" v eni izmed štirih pravosodnih institucij, in sicer za toliko časa, kolikor je trajalo to pripravništvo v delovnem razmerju, oziroma za krajši čas, če je tako določeno v pozivu na sklenitev delovnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Nekateri ustavnopravni vidiki ureditve pravniškega državnega izpita (1. del)

Luka Vlačić, 29.3.2018

Sodišča

Luka Vlačić, Pravna praksa, 12-13/2018Pravniški državni izpit (v nadaljevanju PDI) spada med najpomembnejše mehanizme zagotavljanja kakovostnega delovanja pravosodnega sistema, hkrati pa je eden ključnih mejnikov na pravniški poklicni poti. V nadaljevanju so predstavljeni orisi nekaterih izhodišč za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve pravniškega državnega izpita, ki v dosedanji ustavnosodni praksi še niso bila posebej podrobno obravnavana. Izhodišča se nanašajo na dve področji, ki ju je Ustavno sodišče (v nadaljevanju US) že obravnavalo, in sicer na omejitev števila možnih opravljanj izpita ter obveznost sklenitve zaposlitve oziroma vračila stroškov izobraževanja po uspešno opravljenem izpitu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Prekinitev zdravljenja za ohranjanje življenja in preprečitev eksperimentalnega zdravljenja otroka navkljub nasprotovanju staršev

Luka Vlačić, 24.8.2017

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2017Charles Gard in drugi proti Združenemu kraljestvu, št. 39793/17, 27. junij 2017 Znan pregovor pravi: "Upanje umira zadnje."Starši, ki so soočeni s terminalno boleznijo svojega otroka in ki izvedo za eksperimentalno metodo zdravljenja, ki bi mu mogoče lahko pomagala,
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Prodaja predvajalnikov za "spletne pirate" in streaming

Luka Vlačić, 13.7.2017

Intelektualna lastnina

Luka Vlačić, Pravna praksa, 27/2017Ena izmed možnosti za "spletne pirate", ki želijo brezplačno gledati filme in dostopati do drugih digitalnih vsebin, je uporaba spletnih strani, ki omogočajo streamingdigitalnih vsebin brez soglasja imetnikov avtorskih pravic. V nedavni zadevi C-527/15, v kateri je bil poročevalec naš nacionalni sodnik, se je Sodišče Evropske unije (Sodišče) ukvarjalo z dvema vidikoma problematike tovrstnega streamingav luči Direktive 2001/29/ES (v nadaljevanju: Direktiva).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Kolizija pravic, (ne)dopustnost ravnanja in nezvestoba

Luka Vlačić, 6.10.2016

Obligacije

Luka Vlačić, Pravna praksa, 38/2016Uvodoma bi se želel g. Vuksanoviću zahvaliti za njegov članek in prispevek k razpravi o vprašanju, ali je v določenih primerih moč pravno argumentirati odškodninsko odgovornost v zvezi s spolno nezvestobo v zakonski zvezi. K nadaljnji analizi (ustavno)pravnih vprašanj je mogoče pristopiti z več zornih kotov, v nadaljevanju pa je poudarek na koliziji pravic. Sodišča bodo v določenih primerih pri odločanju o odškodninskem zahtevku v zvezi z nezvestobo morala v okviru presoje nedopustnosti ravnanja razrešiti kolizijo pravic obeh zakoncev. Namen članka je ob zavedanju teoretične naravnanosti in čustveno-vrednostne dimenzije razprave predvsem predstaviti nekatere možne pravne argumente, da stališče v prid odškodninski odgovornosti v zvezi z nezvestobo v določenih primerih ni prima faciae pravno zmotno oziroma absurdno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Pravne posledice nezvestobe v zakonski zvezi

Luka Vlačić, 10.3.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Luka Vlačić, Pravna praksa, 10/2016Nezvestoba v zakonski zvezi je razmeroma pogost pojav, ki ima lahko resne psihofizične, finančne in druge posledice. Ali ima lahko nezvestoba tudi pravne posledice? V sodni praksi in pravni teoriji glede tega ni zaslediti veliko napisanega. Zato si v nadaljevanju poglejmo nekatere potencialne pravne posledice nezvestobe s poudarkom na odškodninski odgovornosti nezvestega zakonca za škodo, nastalo prevaranemu zakoncu zaradi nezvestobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Pravni položaj fetusa in sodna praksa ESČP

Luka Vlačić, 21.1.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Luka Vlačić, Pravna praksa, 03-04/2016V Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) ni določb, ki bi izrecno urejale pravni položaj fetusa, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa glede tega ne ponuja jasnih odgovorov. Kljub temu je na podlagi analize EKČP in sodne prakse ESČP mogoče ugotoviti, da iz EKČP izhaja pozitivna obveznost držav, da na področjih, na katerih so si med seboj v nasprotju interesi fetusa, nosečnice, (bodočega) očeta in družbe ter morebitni drugi interesi, zagotovijo pravično ravnotežje med vsemi relevantnimi interesi, kot tudi njihovo učinkovito zaščito. Pojavlja se vprašanje, ali sta tako pravično ravnotežje in učinkovita zaščita zagotovljena tudi v slovenskem pravnem redu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Neustavnost popolne prepovedi rekreativne uporabe marihuane

Luka Vlačić, 17.12.2015

Pravoznanstvo

Luka Vlačić, Pravna praksa, 49-50/2015Popolna prepoved osebne uporabe marihuane v rekreativne namene in vseh aktivnosti, povezanih s tem, kot na primer sajenje marihuane, pomeni neustaven poseg v pravico do svobodnega razvoja osebnosti, je 3. novembra s štirimi glasovi za in enim proti odločil prvi senat mehiškega Vrhovnega sodišča. Poglejmo si v nadaljevanju nekatere elemente odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Ustavnost inkriminacije razkritja identitete otroka v postopku

Luka Vlačić, 5.11.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Luka Vlačić, Pravna praksa, 42-43/2015Ustavno sodišče Republike Slovenije je 22. junija 2015 od Vrhovnega sodišča Republike Slovenije prejelo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 287. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Poglejmo si v nadaljevanju nekoliko podrobneje zahtevo in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), iz katere izhaja neskladnost izpodbijane določbe z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Maščevalna pornografija

Luka Vlačić, 10.9.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Luka Vlačić, Pravna praksa, 35/2015Izraz maščevalna pornografija (angl. revenge porn) poenostavljeno pomeni objavo oziroma razširjanje slik ali videov s spolno vsebino brez soglasja prikazanih posameznikov. Najpogosteje so žrtve maščevalne pornografije nekdanje žene ali partnerke, podobe katerih po razpadu zveze na internetu objavijo nekdanji partnerji. Vse več držav se zaveda, da veljavna zakonodaja za boj proti maščevalni pornografiji in za zaščito žrtev ni ustrezna. Tako bi tudi Slovenija morala sprejeti nove pravne in druge sistemske ukrepe na tem področju.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(25)

Leto objave

2019(7) 2018(10) 2017(2) 2016(3)
2015(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov