O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 127)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Vladavina prava, populizem in militantna demokracija v Evropi

Vatovec Katarina, Valentinčič Dejan, 14.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Katarina Vatovec, dr. Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 23/2018O izmuzljivih konceptih vladavine prava, populizma in militantne demokracije, ki jih novejša dogajanja v Evropi vnovič postavljajo v ospredje, je tekla beseda na mednarodni znanstveni delavnici z naslovom The rule of Law, Populism, and Militant Democracy in Europe, ki je 12. in 13. aprila potekala na Mednarodnem inštitutu za sociologijo prava (International Institute for the Sociology of Law) v idiličnem mestu O?ati v baskovski pokrajini Gipuzkoa. Inštitut je med številnimi predlaganimi raziskovalnimi proučevanji v okviru letošnje serije delavnic izbral tudi omenjeno temo, ki sta jo vsebinsko predlagala in organizirala dr. Jernej Letnar Černič in dr. Matej Avbelj v okviru raziskovalnega projekta Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Težak položaj migrantov v negotovih časih migracijske politike EU

Katarina Vatovec, 9.6.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 23/2016Težavni časi, ki pestijo države članice in EU med drugim posledice gospodarske in finančne krize ter porast migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito - prepogosto vodijo k sprejetju restriktivnejših ukrepov. Te občutijo tudi državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic EU. Nedavno je bila predmet razlage luksemburškega Sodišča opredelitev stalnih in rednih sredstev, katerih obstoj morajo dokazati te osebe (t. i. sponzorji) za uveljavitev pravice do združitve s svojimi družinskimi člani. Razlaga, ki jo je sprejelo Sodišče in potrjuje skladnost nacionalne (španske) zakonodaje s pravom EU, v negotovih časih migracijske politike lahko poveča stisko t. i. zakonitih migrantov v EU in jim (vsaj) oteži uresničevanje njihove pravice do združitve družine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Meje načela vzajemnega zaupanja pri izvršitvi evropskega naloga za prijetje

dr. Katarina Vatovec, 21.4.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Katarina Vatovec, Pravna praksa, 16-17/2016Evropski nalog za prijetje temelji na načelih medsebojnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah in vzajemnega zaupanja med državami članicami. Obravnavani združeni zadevi sta pod vprašaj postavili prav to visoko zaupanje, ki mora veljati med državami članicami v okviru območja svobode, varnosti in pravice za nemoteno in učinkovito delovanje mehanizma evropskega naloga. Ključno vprašanje - ali je mogoče zavrniti izvršitev evropskega naloga, ko obstajajo razlogi za prepričanje, da bo predana oseba povržena nečlovečnemu ali ponižujočemu ravnanju zaradi sistemskih pomanjkljivosti zavodov za prestajanje kazni v odreditveni državi članici - odpira nekaj pomembnih vidikov, ki se dotikajo vzpostavitve ravnotežja med varstvom temeljnih pravic v EU in načelom vzajemnega zaupanja, sodelovanja med pravosodnimi organi držav članic ter spoštovanja ugotovitev drugih (mednarodnih, regionalnih ali nacionalnih) sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Sizifovo delo sodišč zadnje stopnje v zadevah prava EU

Hojnik Janja, Vatovec Katarina, 22.10.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, dr. Katarina Vatovec, Pravna praksa, 41/2015Sodišče EU (Sodišče) je z dvema sodbama, sprejetima septembra 2015, dobilo priložnost, da ob razlagi spornih določb uredbe in direktive vnovič obravnava tudi dolžnost sodišča države članice, "zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva" (v nadaljevanju zadnjestopenjsko sodišče), da predloži vprašanje glede razlage prava EU v odločanje luksemburškemu Sodišču, kar zahteva tretji odstavek 267. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Z ugotovitvijo, da bi portugalsko vrhovno sodišče v obravnavani zadevi moralo predložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe Sodišču, zoper opustitev njegove predložitvene dolžnosti pa je mogoče uveljavljati odškodninsko odgovornost proti Portugalski, je jasno poudarilo odgovorno vlogo, ki jo imajo pri vodenju rahločutnega, a potrebnega dialoga s Sodiščem v okviru postopka prehodnega odločanja prav zadnjestopenjska sodišča. Poglejmo si nekoliko podrobneje obe sodbi in opozorimo na posledice, ki jih imata za razumevanje uveljavljene doktrine acte clair ter za sodelovanje med sodišči držav članic in Sodiščem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Kako na pravico do prebivanja družinskega člana državljana EU vpliva razveza zakonske zveze

Katarina Vatovec, 17.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36-37/2015Sodišče EU je že večkrat razlagalo določbe Direktive 2004/38/ES. Ta med drugim ureja pravico do prebivanja v državi gostiteljici družinskega člana državljana EU, ki uresničuje svojo pravico do prostega gibanja. Kako na to pravico družinskega člana vpliva odhod državljana EU oziroma razveza zakonske zveze, določa Direktiva 2004/38/ES v 12. oziroma 13. členu. Nejasno pa ostaja, kako učinkuje razveza zakonske zveze z državljanom EU na pravico do prebivanja državljana tretje države v primerih, ko je državljan EU sam že zapustil državo gostiteljico in začel postopek razveze v drugi državi članici EU. Obravnavana zadeva je luksemburškemu Sodišču ponudila priložnost, da pojasni tudi ta vidik Direktive 2004/38/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Osebne izkaznice niso zajete med potovalne dokumente iz Uredbe št. 2252/2004

Katarina Vatovec, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 20-21/2015Luksemburško Sodišče si je v nedavno izrečeni sodbi v združenih zadevah Willems in drugi po mnenju nekaterih strokovnjakov precej olajšalo delo, ko je zgolj potrdilo, da osebne izkaznice, ki jih svojim državljanom izdajajo države članice, ne spadajo na področje uporabe Uredbe št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih. To pomeni, da mu ni bilo treba odgovoriti na druga sporna vprašanja, zlasti tisto, ali konkretna uporaba in shranjevanje biometričnih podatkov, ki ne spadata med namene in na področje uporabe Uredbe skladna z Direktivo 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter z zahtevami Listine EU o temeljnih pravicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Umik predloga zakonodajnega akta - do kod seže zakonodajna iniciativa Komisije?

Katarina Vatovec, 7.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 18/2015V EU ima zakonodajno iniciativo praviloma Komisija. Ali lahko v okviru te pristojnosti svoj predlog zakonodajnega akta, ki ga je že poslala v zakonodajni postopek sozakonodajalcema, umakne? Primarna zakonodaja EU o tem ne govori. Umik zakonodajnega predloga lahko načne politično občutljivo institucionalno ravnovesje, značilno za delovanje EU. Sobivanje in (so)delovanje institucij EU izhaja iz temeljne predpostavke, da vsaka institucija deluje v mejah s primarno zakonodajo dodeljenih pristojnosti, pri interakciji z drugimi institucijami pa jo veže načelo lojalnega sodelovanja. O podrobnejši opredelitvi obsega pristojnosti Komisije v zakonodajnem postopku se je imelo priložnost izreči luksemburško Sodišče, ko je obravnavalo - z vidika Sveta - sporni umik zakonodajnega predloga Komisije. Ugotovitve Sodišča, ki postavljajo meje zakonodajni iniciativi Komisije in ravnanju zakonodajalcev v zakonodajnem postopku, presegajo konkretni medinstitucionalni spor, zato velja sodbo podrobneje predstaviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Manj togosti pri pogojevanju dodelitve finančne pomoči za študij v tujini

Katarina Vatovec, 19.9.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 36/2013Države članice so odgovorne za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov. Tako prvi odstavek 165. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Luksemburško Sodišče je že v preteklosti poudarilo, da morajo pri izvajanju te pristojnosti države članice spoštovati pravo Evropske unije (EU). S tokratno sodbo se je Sodišče opredelilo do vprašanja, ali je pogoj triletnega neprekinjenega stalnega prebivanja v Nemčiji pred začetkom izobraževanja v tujini, ki ga mora prosilec izpolnjevati, da je upravičen do finančne pomoči za celoten študij v drugi državi članici, v skladu s pravom EU. Tretji senat Sodišča, ki mu predseduje sodnik Ilešič, je ugotovil, da pravica državljanov EU do prostega gibanja in prebivanja nasprotuje takemu (edinemu) pogoju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Odpoved pogodbe o zaposlitvi po koncu starševskega dopusta zaradi gospodarskih težav

Katarina Vatovec, 22.8.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Delovna razmerja

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 31-32/2013Zaradi slabih gospodarskih razmer so se v Latviji lotili reorganizacije javne uprave, zmanjševanja njenih stroškov in posledično zmanjševanja števila zaposlenih. Pogodbo o zaposlitvi so odpovedali tudi javni uslužbenki, ko se je po koncu starševskega dopusta vrnila na delo, ker je pri ocenjevanju v okviru ukinitve delovnega mesta dobila najslabšo oceno. Zadeva, ki se je v postopku predhodnega odločanja znašla pred luksemburškim Sodiščem in terjala razlago Direktive 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev in Okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, se dotika nekaj pomembnih vprašanj: ali oziroma v kakšnem obsegu in na podlagi katerih meril delodajalec lahko ocenjuje javnega uslužbenca, ki je vzel starševski dopust, v okviru ukinitve delovnega mesta ter ali gre v takem primeru za posredno diskriminacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Široka razlaga Direktive 2000/78/ES in favorem hendikepiranih oseb

Katarina Vatovec, 18.7.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 28/2013Luksemburško Sodišče je razsodilo, da je Italija s tem, ko ni naložila vsem delodajalcem obveznosti, da zagotovijo ustrezne (tj. učinkovite in praktične) ukrepe za prilagoditev delovnih mest vsem hendikepiranim osebam, kršila pravo Evropske unije (EU). V sodbi je Sodišče široko razlagalo 5. člen Direktive 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu in potrdilo svoja stališča, ki jih je že izreklo v nedavni sodbi v združenih zadevah HK Danmark, C-335/11 in C 337/11.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

V imenu interesov državne varnosti ...

Katarina Vatovec, 11.7.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 27/2013Luksemburško Sodišče je v okviru postopka predhodnega odločanja, ko je razlagalo upoštevni določbi Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov EU in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, moralo preučiti implementacijsko zakonodajo Združenega kraljestva. Sporni, sicer podrobno urejeni postopek zavrnitve vstopa na nacionalno ozemlje, ki lahko v imenu interesov državne varnosti poseže v temeljne procesne pravice posameznika, je že obravnavalo strasbourško Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) z vidika konvencijskih pravic. V postopku pred luksemburškim Sodiščem pa se je postavilo vprašanje skladnosti tega postopka s pravom EU. Konkretneje: ali mora oziroma v kakšnem obsegu mora pristojni organ države članice EU državljana EU, ki izvaja svojo pravico do prostega gibanja, obvestiti o razlogih javne varnosti, na katerih temelji odločba o zavrnitvi njegovega vstopa na ozemlje te države članice, če bi razkritje teh razlogov nasprotovalo interesom državne varnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Acta pred luksemburškim Splošnim sodiščem

Katarina Vatovec, 20.6.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 24-25/2013Laični in strokovni javnosti dobro znan Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (Anti-counterfeiting Trade Agreement - Acta) se je znašel tudi pred Sodiščem Evropske unije (EU). Mnenje o njegovi skladnosti zlasti z Listino EU o temeljnih pravicah, za katerega je zaprosila Evropska komisija, je bilo sicer umaknjeno, ker se pritisk javnosti proti ratifikaciji Acte ni zmanjšal in ker do odobritve sklenitve sporazuma v Evropskem parlamentu ni prišlo. Luksemburško Splošno sodišče pa je presojalo zakonitost odločbe, s katero je Evropska komisija zavrnila dostop do velike večine zaprošenih dokumentov v zvezi z Acto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄22

Razlaga pojma "hendikepiranost" iz Direktive 2000/78/ES

Katarina Vatovec, 6.6.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 22/2013V eni svojih novejših sodb je luksemburško Sodišče prvič po tem, ko je Evropska unija (EU) sklenila Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (Konvencija), razlagalo pojem hendikepiranosti iz Direktive 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Mehanizem okrepljenega sodelovanja pod drobnogledom Sodišča EU

Katarina Vatovec, 23.5.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 20/2013Z uveljavitvijo Amsterdamske pogodbe leta 1999 je postala Evropska unija (EU) bogatejša za mehanizem okrepljenega sodelovanja (ang. enhanced cooperation), tedaj poznanega pod pojmom tesnejše sodelovanje (ang. closer cooperation), katerega bistvo je v prepoznanju različnih hotenj in različnih zmožnosti držav članic ter v dopustitvi prožnosti pri delovanju v okviru EU. Lizbonska pogodba je leta 2009 ob upoštevanju, da potreba po prožnosti s postopnima širitvijo EU in njenim poglabljanjem postaja vse pomembnejša, uvedla ugodnejše pogoje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja. Tako je prvič prišlo do njegove odobritve, in sicer na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti. Druga odobritev okrepljenega sodelovanja - glede uvedbe enotnega patentnega varstva - pa se je znašla pred luksemburškim Sodiščem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄16-17

Jezikovne zahteve kot ovira prostemu gibanju delavcev

Katarina Vatovec, 25.4.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 16-17/2013Primarna zakonodaja Evropske unije narekuje spoštovanje nacionalne identitete, katere del je - kot je večkrat poudarilo luksemburško Sodišče - tudi varstvo uradnih jezikov. Ko urejajo uporabo uradnega jezika na svojem ozemlju, države članice ravnajo bolj ali manj zaščitniško. Zakonodaja flamske skupnosti v Belgiji je denimo predpisala, da se na njenem ozemlju vsi dokumenti, ki se nanašajo na delovna razmerja, sestavijo v nizozemskem jeziku. Luksemburško Sodišče je presodilo, da taka ureditev nesorazmerno omejuje prosto gibanje delavcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Vnovič o pravici do odškodnine zaradi zamude v letalskem prometu

Katarina Vatovec, 14.3.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 10/2013Letalski potnik zaradi malce poznejšega vzleta letala zamudi - sicer točen - povezovalni let, s poznejšim letom pa prispe na končno destinacijo enajst ur pozneje. Je upravičen do pavšalne odškodnine, določene v 7. členu Uredbe št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov? Pritrdilni odgovor luksemburškega Sodišča, ki ga je nakazovala že odločitev, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov generalnega pravobranilca, je temeljil na pretekli sodni praksi, od katere Sodišče v pričujoči zadevi - kljub vnovičnemu vztrajnemu poskusu letalskega prevoznika - ni odstopilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Do spremembe sedeža Evropskega parlamenta le s soglasjem držav članic

Katarina Vatovec, 7.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 5/2013Ko je nekdanji poslanec Evropskega parlamenta Corbett nekoč vprašal, zakaj kancler Kohl nekajkrat letno obiskuje poslance Evropskega parlamenta iste politične stranke v Strasbourgu, in ne (v Bonnu bližnjem) Bruslju, mu je nemški kolega odgovoril, da je razlog v hrani. Oba kraja naj bi imela veliko dobrih restavracij, a v količini jedi, ki se znajde na krožniku, naj bi prednjačilo glavno mesto Alzacije. Večine poslancev Evropskega parlamenta, ki si več let prizadevajo, da bi bili uslužbenci te institucije zbrani in da bi dejavnosti potekale le v enem kraju - Bruslju, kulinarični užitki ali večje porcije ne premamijo. Visoki stroški ohranjanja sedeža hrama demokracije v Franciji (sestajanje parlamentarnih odborov in dodatna plenarna zasedanja potekajo v Bruslju) ter vrsta nevšečnosti, povezanih z delom v več krajih, še zlasti med gospodarsko in finančno krizo, so jih prepričali v racionalizacijo oktobrskih plenarnih zasedanj. Da so s tem kršili primarno zakonodajo EU, je ugotovilo luksemburško Sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Dostop javnosti do internih dokumentov ECB v primežu gospodarske krize

Katarina Vatovec, 24.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 3/2013Institucije Evropske unije (EU) pogosto omenjajo, celo zatrjujejo, kako naklonjene so odprtemu in preglednemu delovanju ter kako dovoljujejo dostop javnosti do svojih dokumentov. Praksa je zgovorna in nemalokrat vodi do drugačne ugotovitve. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je ob lanskoletnem zasedanju Sveta ECB na Brdu pri Kranju vnovič poudarjal, kako "zelo pregledna institucija" je ECB. Svojo trditev je utemeljil s sklicevanjem na mesečne novinarske konference, ki jih ima ECB, pa zaslišanja (ang. hearings) v Evropskem parlamentu, intervjuje, govore itd. Da njeni dokumenti postanejo prosto dostopni praviloma šele po preteku tridesetih let, ni bilo omenjeno. K preglednosti in odprtosti njenega delovanja prav tako ni pripomogla zavrnitev dostopa do dveh internih gradiv o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu Grčije. Tokratna sodba Splošnega sodišča, ki je pritrdila odločitvi ECB, je razočarala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄2

Rok za vložitev odškodninske tožbe in izgubljena prtljaga

Katarina Vatovec, 17.1.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 2/2013Tretji senat luksemburškega Sodišča je 22. novembra 2012 razglasil dve sodbi, s katerima je podal razlago Uredbe št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov glede roka za vložitev odškodninske tožbe zaradi odpovedi leta ter razlago določbe Konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (v nadaljevanju Montrealska konvencija) v zvezi z izgubo prtljage.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Zapletena pota pridobivanja dovoljenja za prebivanje

Katarina Vatovec, 20.12.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 49-50/2012Zadeve s področja državljanstva EU, ki se znajdejo pred luksemburškim Sodiščem, so praviloma občutljive narave. Tako je tudi v pričujoči zadevi državljana tretje države, ki želi pridobiti dovoljenje za prebivanje kot družinski član državljana EU. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da se zadeva ne bi znašla pred luksemburškim Sodiščem, če bi oče (japonski državljan) zaprosil za dovoljenje za prebivanje v državi članici gostiteljici, v kateri trenutno prebivata njegova žena in mladoletna hči, nad katero skupaj izvršujeta roditeljsko pravico (obe sta državljanki EU). Ker pa je zaprosil za izdajo dovoljenja v državi članici izvora svojega otroka, je bila potrebna razlaga prava EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Meddržavni spor pred luksemburškim Sodiščem

Katarina Vatovec, 6.12.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 47/2012Predsedniku Madžarske je sosednja, kljub skrhanim odnosom (med drugim zaradi odnosa Slovaške do madžarske manjšine) prijateljska država prepovedala vstopiti na njeno ozemlje, da bi se udeležil spominske slovesnosti. S tem incidentom, ki je pred dobrimi tremi leti povzročil ogorčenje med madžarskimi politiki, razvnel prebivalstvo, polnil časopisne stolpce po Evropi, sta (z vložitvijo tožbe predvsem) Madžarska pa tudi Slovaška poskrbeli za zadevo, ki bo pogosto citirana. Pa ne toliko zaradi predvidljivega rezultata (zavrnitve madžarske tožbe) ali obrazložitve luksemburškega Sodišča, temveč predvsem, ker gre šele za šesto tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo je pred Sodiščem vložila država članica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Potrjeno - odškodnina tudi zaradi velike zamude leta

Katarina Vatovec, 15.11.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 44/2012Letalski potniki so prispeli v namembni kraj z več kot štiriindvajseturno zamudo glede na načrtovani čas prihoda po voznem redu. So ti potniki upravičeni do odškodnine? Luksemburško Sodišče se je s podobnima zadevama že srečalo. Pred slabimi tremi leti je z izdajo sodbe v združenih zadevah Sturgeon in drugi (v nadaljevanju sodba Sturgeon in drugi) razveselilo letalske potnike z razlago določb Uredbe št. 261/2004, s katero je razširilo pravico do odškodnine iz njenega 7. člena tudi na primer velike zamude leta. Potnike, ki zaradi zamude leta izgubijo več kot tri ure, je namreč izenačilo s potniki odpovedanih letov in jim s tem omogočilo uveljavljanje pravice do odškodnine. Veliki senat Sodišča je s pričujočo sodbo potrdil to razlago upoštevnih določb Uredbe št. 261/2004.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Kdaj so letalski potniki upravičeni do odškodnine zaradi zavrnitve vkrcanja?

Katarina Vatovec, 8.11.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 43/2012Po podatkih mreže Evropskih potrošniških centrov (EEC-Net) se je leta 2011 več kot 5600 pritožb potrošnikov nanašalo na zračni promet in pravice letalskih potnikov. Vzrok gre verjetno iskati v mestoma nejasnih določbah Uredbe št. 261/2004, v neupravičenem in prepogostem sklicevanju letalskih prevoznikov na izredne razmere, ki da izključujejo pravice letalskih potnikov (med drugim do odškodnine), pa tudi v slabšanju kakovosti zračnega prometa kljub podatkom o višjem številu letalskih potnikov. Predlogi za sprejetje predhodnih odločb, povezanih z zračnim prometom, pred Sodiščem EU prav tako ne pojenjajo. Da ima sodna praksa luksemburškega Sodišča "odločujoč vpliv na razlago Uredbe", potrjujeta tudi predstavljeni zadevi, v katerih je tretji senat široko razlagal pojem "zavrnitev vkrcanja" v korist letalskih potnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Veroizpoved kot razlog za preganjanje

Katarina Vatovec, 12.10.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 39-40/2012Pripadnika muslimanske skupnosti Ahmadija, katerih verske dejavnosti so v večinsko sunitskem Pakistanu znatno omejene, sta bila zaradi javnega izražanja svoje vere večkrat trpinčena. V Nemčiji sta zaprosila za mednarodno zaščito. Ali prosilca izpolnjujeta pogoje za priznanje statusa begunca po Direktivi 2004/83/ES? Kdaj je poseg v pravico do svobode veroizpovedi mogoče šteti za dejanje preganjanja? Sodba, v kateri je luksemburško Sodišče podalo razlago upoštevnih določb Direktive 2004/83/ES, bo nedvomno vplivala na azilne postopke v državah članicah, tudi v Sloveniji.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(127)

Leto objave

2018(2) 2016(2) 2015(4) 2013(12)
2012(29) 2011(31) 2010(29) 2009(16)
2004(1) 2002(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov