O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 12 (od skupaj 12)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Izločitev ponudnika iz postopka javnega naročanja

Prebil Maja, Žibert Polona, 22.8.2019

PRORAČUN

Maja Prebil, Polona Žibert, Pravna praksa, 30-31/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) kot fakultativen razlog za izključitev v točki (c) šestega odstavka 75. člena določa, da lahko naročnik iz postopka javnega naročila izloči gospodarski subjekt, če lahko naročnik z ustreznimi sredstvi izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Razpisna dokumentacija in tehnične specifikacije pri javnem naročilu gradnje po klavzuli ključ v roke

Potočnik Maja, Prebil Maja, 18.4.2019

PRORAČUN

mag. Maja Koršič-Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 16/2019Izmed vseh treh cenovnih klavzul, ki jih določa OZ, klavzula "ključ v roke" za izvajalca predstavlja največje tveganje. Medtem ko izvajalec svoja dela pri ceni na enoto zaračuna glede na dejansko izvedene količine in določene cene od merske enote, pri skupaj dogovorjeni ceni pa v skupnem znesku za celoten objekt, pri čemer je izključen vpliv presežnih del, in prevzame tudi tveganje za predvidljiva nepredvidena dela, naj bi cena pri klavzuli "ključ v roke" obsegala vrednost vseh nepredvidenih (tudi nepredvidljivih) in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Ob upoštevanju temeljnih načel obligacijskega prava (predvsem načela enake vrednosti dajatev iz 8. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) bi bilo zato mogoče utemeljeno sklepati, da se z večanjem tveganja, ki ga zaradi cenovne klavzule "ključ v roke" prevzema ponudnik, premo sorazmerno povečuje tudi dolžnost naročnika (investitorja), da izvajalcu pred sklenitvijo pogodbe (oziroma oddajo ponudbe) zagotovi ustrezne podatke in dokumentacijo. Te dolžnosti pa naročniki v slovenski praksi javnih naročil pogosto ne izpolnijo. Še več, ravno nasprotno menijo, da z določitvijo klavzule "ključ v roke" niso dolžni izvršiti priprav na investicijo, ker tveganje morebitnih nepredvidenih del tako ali tako nosi izvajalec. Posledice takšnega ravnanja so izrazito negativne in se že vrsto let kažejo v zlorabi klavzule "ključ v roke" (izkoriščanju te klavzule za to, da investitor prikrije slabo pripravljeno projektno dokumentacijo) ter v nezakonitem prenašanju odgovornosti za neustrezno pripravljeno tehnično dokumentacijo na izvajalce gradbenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Sprememba pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

Maja Prebil, 7.12.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 47/2017Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 18. oktobra 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-B) ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen dne 27. oktobra 2017 in je začel veljati trideseti dan po objavi, to je 26. novembra 2017. Zakonodajalec je novelo B sprejel s ciljem zagotoviti usklajenost ureditve pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja z zakoni, ki urejajo javno naročanje, zlasti z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3), ter večjo učinkovitost pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Pravno varstvo v postopku javnega naročanja, ki ga uveljavlja zagovornik javnega interesa

Maja Prebil, 16.11.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 44/2017Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) že od sprejema dalje dopušča možnost, da lahko poleg osebe, ki izkaže interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in pri kateri obstaja možnost, da ji nastane škoda z domnevno kršitvijo, zahtevek za revizijo vloži zagovornik javnega interesa. V praksi je bila do nedavnega možnost, da pravno varstvo uveljavlja zagovornik javnega interesa, le redko izkoriščena, saj organi, ki jim zakon podeljuje pooblastilo, da v javnem interesu uveljavljajo pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, pooblastila niso pogosto uveljavljali. Z izjemo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence zahtevkov za revizijo v javnem interesu drugi organi sploh niso uveljavljali. Nedavno pa je Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za javna naročila, vložilo zahtevek za revizijo, s katerim je zahtevalo razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja. Zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-197/2017-3 z dne 9. oktobra 2017 ugodila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Kdaj je podan razlog za izključitev po določbi točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3?

Maja Prebil, 13.7.2017

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 27/2017V praksi se lahko zgodi, da naročnik pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti in razlogov za izključitev z vpogledom v e-Dosje pridobi informacije, da posamezni ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti in/ali izpolnjuje razloge za izključitev. Kaj naj naročniki v tem primeru storijo? Naj se zanesejo na podatke, ki jih pridobijo v e-Dosjeju, ali naj pridobijo dodatno pojasnilo od pristojnega organa, ki vodi evidenco, ali celo od ponudnika, na katerega se informacije v e-Dosjeju nanašajo? In kako naj ravnajo naročniki, če ugotovijo, da je obstoj razloga za izključitev podan zaradi napačne razlage tega razloga s strani pristojnega organa, ki vodi evidenco, na primer v primeru razloga za izključitev po določbi b) četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)? V praksi se je namreč že zgodilo, da je Inšpektorat RS za delo, ki je pristojni organ Republike Slovenije za vodenje evidence o izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, zaradi napačne razlage razloga za izključitev v e-Dosjeju evidentiral napačne podatke o (ne)obstoju razloga za izključitev po določbi točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Pravni vidiki Kohezijskega sklada EU

Maja Prebil, 16.7.2015

Kultura in umetnost

Maja Prebil, Pravna praksa, 28/2015Knjiga Pravni vidiki Kohezijskega sklada EU - Poti in stranpoti črpanja sredstev Kohezijskega sklada EU za področje okolja (Založba Uradni list RS, Ljubljana 2015, 168 strani) avtorja mag. Matjaža Kluna je pozitivna pridobitev na področju črpanja kohezijskih sredstev. Avtor sistematično in pregledno ter hkrati izčrpno obravnava področje koriščenja sredstev Kohezijskega sklada EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Postopek s pogajanji: 28. ali 29. člen ZJN-2?

Potočnik Maja, Prebil Maja, 16.4.2015

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 15/2015Če naročnik v enem od transparentno objavljenih postopkov javnega naročanja ne dobi popolne ponudbe, lahko za oddajo istega javnega naročila uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave. Ker pa je ta izjema od splošnega načela transparentnosti javnega naročanja urejena tako v 1. točki prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) kot tudi v 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2, se postavlja vprašanje, katero pravno podlago uporabiti. Tako 28. kot tudi 29. člen ZJN-2 določata pogoje, kdaj naročnik lahko izbere postopek s pogajanji, pri čemer 28. člen ZJN-2 določa pogoje za izbiro postopka s pogajanji po predhodni objavi, 29. člen ZJN-2 pa določa pogoje za izbiro postopka s pogajanji brez nje. Kaj se zgodi, ko prejete ponudbe nimajo istovrstne oblike nepopolnosti, temveč so nekatere neprimerne, druge nepravilne, spet tretje nesprejemljive? Ali je tudi v tem primeru mogoče izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave, kar je v Sloveniji postala splošna praksa na področju javnih naročil? Ali je pravilna praksa naročnikov, da lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabijo ne glede na raznolikost oblik nepopolnosti prejetih ponudb?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju

Potočnik Maja, Prebil Maja, 24.7.2014

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 29-30/2014Zakonodajalec je z zadnjimi spremembami Zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-E), ki so začele veljati 16. aprila 2014, določil pravno podlago za sprejetje podzakonskega akta Vlade, s katerim se podrobneje uredijo finančna zavarovanja pri javnem naročanju. Dne 26. junija 2014 je Vlada izdala Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, ki določa vrste in instrumente finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerno višino zavarovanj in trajanje ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Kaj je mogoče šteti kot računsko napako v postopkih oddaje javnega naročila?

Maja Prebil, 3.4.2014

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 13/2014V postopkih oddaje javnega naročila pogosto pride do primerov, ko ponudniki storijo napako pri vpisovanju ponudbene cene v ponudbeni predračun, bodisi skupne ponudbene cene bodisi ponudbene cene po posameznih postavkah. Do napak lahko pride zaradi napačnega razumevanja ponudbenega predračuna, zar
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Vpliv višje davčne stopnje na pogodbo o izvedbi javnega naročila

Maja Prebil, 14.11.2013

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 44/2013Z 10. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A) je bilo določeno, da se ne glede na prvi in drugi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) od 1. julija 2013 dalje davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po povišani stopnji, in sicer po splošni stopnji 22 odstotkov od davčne osnove po ZDDV-1 in po nižji stopnji 9,5 odstotka od davčne osnove po ZDDV-1. Zakonodajalec je s to spremembo višine davčne stopnje vplival na številna pravna področja, med drugim tudi na področje prava javnih naročil, na katerem se ponudnikom postavlja vprašanje, ali lahko od naročnikov v primeru že sklenjene pogodbe o izvedbi javnega naročila zahtevajo spremembo cene zaradi višjega davka, enako vprašanje pa se postavlja tudi ponudnikom, ki so svojo ponudbo oddali pred spremembo davčne stopnje, pogodba o izvedbi javnega naročila pa bo sklenjena šele po uveljavitvi višje davčne stopnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Reference v pravu javnih naročil

Potočnik Maja, Prebil Maja, 7.11.2013

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 42-43/2013Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik v preteklosti že uspešno izvedel naročilo, v obsegu in kakovosti, ki sta primerljiva novemu javnemu naročilu, za katerega ponudnik oddaja ponudbo. Na podlagi dejstva, da je ponudnik v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno izvedel, je mogoče utemeljeno oziroma upravičeno sklepati, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le tako mogoče upravičeno sklepati, da bo izvajalec tudi razpisano naročilo izvedel uspešno. Kako in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oziroma primerljivost izvedenih opravil, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno. Ali se ponudnik lahko sklicuje na zmogljivosti tretjih, na primer svojih podizvajalcev? Ali posamezna referenca lahko "pripada" več gospodarskim subjektom? Ali naročnik v javnem naročilu lahko zahteva, da predmet javnega naročila izvaja zgolj nekdo, ki je v preteklosti že izvedel dela, ki so primerljiva predmetu javnega naročila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄22

Rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo

Prebil Maja, Godec Anže, 7.6.2012

PRORAČUN

Maja Prebil, Anže Godec, Pravna praksa, 22/2012Do uveljavitve Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) se ponudniki, ki so želeli vložiti zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo, niso ukvarjali z vprašanjem, ali bo njihov zahtevek za revizijo pravočasen. Določba 12. člena do takrat veljavnega Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN), ki je opredeljevala rok za vložitev zahtevka za revizijo, je bila namreč jasna in ni dopuščala različnih razlag glede roka za vložitev zahtevka za revizijo. Od uveljavitve ZPVPJN pa se v praksi ponudniki pogosto srečujejo z vprašanjem, od kdaj teče rok za vložitev zahtevka za revizijo v primeru, ko želi vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo zoper vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(12)

Leto objave

2019(2) 2017(3) 2015(2) 2014(2)
2013(2) 2012(1)

Področja

3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov